Krvavi Kansas: nasilje in spopadi zaradi suženjstva (1854–1861)

Pred letom 1854, ko je zakon Kansas-Nebraska odprl ozemlje za naselitev, so tam živeli ljudje. Med njimi je bilo več plemen ameriških staroselcev. Med njimi so bila ravninska indijanska plemena Kansas, Osage in Pawnee. Ti so živeli in se gibali po celotnem ozemlju današnje zvezne države Kansas. V tridesetih letih 19. stoletja je bilo približno 20 plemen, ki so živela vzhodno od reke Misisipi, preseljenih zahodno od Misurija. Do leta 1854 je bila večina teh plemen prisiljena prepustiti ta zemljišča zvezni vladi in se preseliti v današnjo Oklahomo.

Pred začetkom izvajanja zakona Kansas-Nebraska je na tem ozemlju zanimanje vzbudila ideja ljudske suverenosti. Več skupin s političnimi interesi je spodbujalo zamisel o naselitvi belcev. Ena od njih, ki se je zavzemala za naselitev svobodne države, je bila družba New England Emigrant Aid Company (Družba za pomoč emigrantom iz Nove Anglije). Prva skupina naseljencev iz Nove Anglije je ustanovila mesto Lawrence v Kansasu, ki je hitro postalo središče abolicionistične dejavnosti. Istega leta so Cyrus K. Holliday in drugi zagovorniki suženjstva ustanovili mesto Topeka v Kansasu. Prebivalci Missourija so menili, da so abolicionisti pripravili zaroto, s katero naj bi državo Missouri obkrožili s svobodnimi državami. Prebivalci Missourija, ki so želeli, da bi Kansas postal za suženjstvo, so preplavili ozemlje. Mesti Atchison in Leavenworth so ustanovili prebivalci Missourija, ki so se zavzemali za suženjstvo.

Suženjstvo je bilo eno od glavnih vprašanj, ki so pripeljala do državljanske vojne. Jug ZDA je bil odvisen predvsem od kmetijstva in približno 4 milijonov sužnjev ter njihovih potomcev, ki so opravljali vsa dela na južnih plantažah. Velik del južnjaškega gospodarstva je bil odvisen od brezplačnega dela sužnjev, čeprav je bil le majhen odstotek južnjakov dejansko lastnik sužnjev. S sužnji je bilo mogoče trgovati, jih najeti, kupiti ali prodati. Družbeni status, prestiž in bogastvo posameznika so se kazali s številom sužnjev, ki jih je imel v lasti.

Na severu ZDA je bilo suženjstvo do državljanske vojne odpravljeno. Sever je bil predvsem industrijski, priseljevanje, zlasti iz Irske in Nemčije, pa je zagotavljalo vir poceni delovne sile, ki ni potrebovala sužnjev.

Vse od leta 1854, ko je Kansas-Nebraska Act odprl ozemlje za poselitev, se je stranka, ki je podpirala suženjstvo v Missouriju, vmešavala v zadeve Kansasa. Missouri je bil sprejet kot država, ki podpira suženjstvo, na podlagi kompromisa Missouri. Lastniki sužnjev v Missouriju so bili zaskrbljeni, ker so imeli na zahodni meji svobodno državo, kamor bi lahko pobegli sužnji. Zato so lastniki plantaž v Missouriju želeli storiti vse, da bi Kansas postal suženjska država.

Večina ljudi, ki je prišla na ozemlje Kansasa, je prišla zaradi zemlje in priložnosti. Večina jih je prihajala iz vzhodnih držav, kot so Ohio, Kentucky, Pensilvanija in New York. Skoraj vsi so bili belci. Čeprav sami niso imeli sužnjev, je večina imela predsodke do črncev, saj so verjeli v splošno prepričanje, da so manjvredni. Zdi se, da je večina naseljencev želela svobodno zemljo samo za belce.

Oktobra 1855 je John Brown prišel na ozemlje Kansasa, da bi se boril proti suženjstvu. 21. novembra 1855 se je začel spopad, imenovan "Wakarusova vojna", ko je zagovornik suženjstva ustrelil svobodnjaka Charlesa Dowa. Vojna je imela eno smrtno žrtev, saj je bil ustreljen Thomas Barber. 21. maja 1856 so Missourijci vdrli v Lawrence in požgali hotel Free State. Uničili so dva časopisna urada ter izropali domove in trgovine.

Maja 1856 je republikanski senator Charles Sumner v govoru obsodil grožnjo suženjstva v Kansasu. Svojo ogromno energijo je posvetil uničenju tega, kar so republikanci imenovali "sužnjelastniška oblast". V govoru z naslovom "Zločin proti Kansasu" je Sumner zasmehoval čast ostarelega senatorja iz Južne Karoline Andrewa Butlerja. Butlerjev program za suženjstvo v Kansasu je primerjal s posiljevanjem devic in njegovo naklonjenost do njega označil s spolno eksplicitnimi in odvratnimi izrazi. Naslednji dan je Butlerjev bratranec, kongresnik iz Južne Karoline Preston Brooks, Sumnerja na tleh senata skoraj ubil s težko palico. To dejanje je pretreslo narod, prineslo nasilje na tla senata in poglobilo razkol med Severom in Jugom.

Nasilje se je še naprej stopnjevalo. Abolicionist iz Ohia John Brown je vodil svoje sinove in druge privržence k načrtovanju umorov naseljencev, ki so govorili v prid suženjstvu. V naselju Pottawatomie Creek, ki je bilo naklonjeno suženjstvu, je skupina 24. maja ponoči iz njihovih domov pograbila pet zagovornikov suženjstva in jih do smrti poklala z meči. Brown in njegovi možje so pobegnili in začeli načrtovati obsežno suženjsko vstajo v Harper's Ferryju v Virginiji s finančno podporo bostonskih abolicionistov. Teritorialna vlada, ki je bila naklonjena suženjstvu, se je preselila v Lecompton.

Avgusta 1856 se je na tisoče zagovornikov suženjstva združilo v vojsko in se odpravilo v Kansas. Istega meseca se je Brown z nekaj svojimi privrženci v "bitki pri Osawatomieju" spopadel s 400 miličniki, ki so bili naklonjeni suženjstvu. Sovražnosti so trajale še dva meseca, dokler Brown ni zapustil ozemlja Kansasa. Novi guverner ozemlja John W. Geary je prevzel položaj in obe strani zaprosil za mir. Temu je sledil krhek mir, ki so ga še dve leti krhali občasni izbruhi nasilja. Zadnji večji izbruh nasilja je povzročil pokol v Marais des Cygnes leta 1858. Takrat so obmejni razbojniki ubili pet pripadnikov svobodne države. V obdobju, imenovanem Krvavi Kansas, je skupaj umrlo približno 56 ljudi.

Politični proces, ki je pripeljal do državnosti Kansasa, je bil dolg in naporen. Da bi Kansas postal država, je moral kongresu ZDA predložiti sprejemljivo ustavo. Kansas je poskušal postati država štirikrat s skupno štirimi ustavami. To je bilo več kot na katerem koli drugem državnem ozemlju. Prebivalci Missourija so zaradi bližine prestopili mejo, da bi glasovali o prvi državni ustavi. To, da niso bili prebivalci Kansasa, jim ni preprečilo, da bi napolnili volilne skrinjice. Z njihovo pomočjo so bili v ustavno konvencijo izvoljeni kandidati za suženjstvo. Tako imenovana "lažna zakonodajna oblast" se je sestala 2. julija 1855. Med zakoni, ki jih je sprejel Bogusov zakonodajni zbor, je bila tudi smrtna kazen za vse, ki so osvobodili sužnje ali rekli ali napisali kaj, kar bi lahko povzročilo upor sužnjev. Državljani Kansasa, ki so izrazili kakršne koli ideje proti suženjstvu, niso smeli biti porotniki. Konvencija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pregnala vse, ki so bili proti suženjstvu. Abolicionisti, ki so se borili proti suženjstvu, so se sestali 24. junija 1855 ter zavrnili zakone in ustavo Boguševega zakonodajnega telesa.

Ustava Topeka

Po več konvencijah so se svobodnjaki sestali v Topeki, da bi pripravili osnutek ustave. Ta je bila predložena kongresu ZDA, 15. decembra pa so jo dobili volivci v Kansasu. Ustava iz Topeke je bila ratificirana s 1 731 glasovi proti 46. Ta zmaga je bila enostranska, ker je stran, ki je podpirala suženjstvo, bojkotirala glasovanje. Predsednik Franklin Pierce je imel 24. januarja 1856 govor, v katerem je podprl pristojnost tako imenovanega bogoslovnega zakonodajnega organa. Ustavo iz Topeke in abolicionistično konvencijo je označil za nezakonito. Predstavniški dom Združenih držav je ustavo sprejel z 99 glasovi proti 97. Poslana je bila v senat Združenih držav, vendar je bil predlog zakona zadržan v odboru. Predstavniški dom in senat sta o tem vprašanju razpravljala sem in tja, vendar ni bilo ničesar rešeno. Nato je predsednik Pierce 4. julija poslal zvezno vojsko, da bi razbila zakonodajno telo v Topeki. Leto dni je minilo brez napredka. Abolicionisti in za sužnjelastništvo naklonjeni obmejni razbojniki so začeli gverilsko vojno na meji, da bi rešili to vprašanje.

Lecomptonska ustava

Leto dni je minilo brez večjih sprememb. Vendar je bil za predsednika Združenih držav izvoljen James Buchanan. Za teritorialnega guvernerja Kansasa je imenoval Roberta J. Walkerja. Walkerju je naročil, naj pomaga "redni zakonodajni oblasti" pri oblikovanju nove ustavne konvencije. Buchanan je Kansasu obljubil, da bodo volivci zaščiteni pred silo ali goljufijo in da konvencije ne smejo bojkotirati. Med sredino oktobra in začetkom novembra je bil pripravljen osnutek Lecomptonske ustave. Ko je bila predstavljena kansaskim volivcem, je imela dve možnosti: "ustavo s suženjstvom" in "ustavo brez suženjstva". Vendar je bila spretno oblikovana, saj ni dopuščala glasovanja proti ustavi. To je povzročilo jezen odziv volivcev in guverner Walker je bil prisiljen odstopiti. S 6 226 glasovi za in 569 glasovi proti je 21. decembra zmagala možnost "ustava s suženjstvom". Vendar je lecomptonska ustava v kongresu le malo napredovala. Novo ustanovljena republikanska stranka je združila moči s severnimi demokrati, vključno s senatorjem Stephenom A. Douglasom, in nasprotovala ustavi, saj so menili, da ne predstavlja volje prebivalcev Kansasa. Demokratska stranka je bila glede ukrepa razdeljena. Douglas in svobodnjaki v Kansasu so dosegli, da je bil 4. januarja 1858 izveden referendum. Tokrat so glasovali abolicionisti, med katerimi so mnogi prej bojkotirali glasovanje. Več kot 10 000 volivcev je popolnoma zavrnilo lecomptonsko ustavo.

Ustava Leavenworth

Tretji poskus ustave se je imenoval Leavenworthska ustava. Tako se je imenovala zato, ker so se 25. marca 1858 delegati zbrali v Leavenworthu v Kansasu. Ko so novemu guvernerju ozemlja Jamesu Denverju v odobritev poslali predlog zakona, ki je zahteval sklic nove konvencije, ga ta ni upošteval. Teritorialna zakonodajna oblast je nato ukrep sprejela, vendar so se sestali, ko je bilo predvideno, da bodo prekinili sejo. To je povzročilo ostro razpravo še pred sestankom konvencije. Na konvenciji so bili abolicionisti razdeljeni glede več vprašanj, vključno s tem, kaj naj ponudijo črncem. Kljub temu so delegati glasovali o novi ustavi, ki naj bi jo predstavili volivcem. Ratificirana je bila 18. maja, vendar se je glasovanja o njej udeležilo zelo malo prebivalcev Kansasa. Kongres leavenworthske ustave sploh ni vzel resno. Namesto tega je predsednik Buchanan izjavil, da je bila ratificirana lecomptonska ustava in da bi morala biti obravnavana ustava. Medtem ko je leavenworthska ustava čakala na ratifikacijo, sta oba domova kongresa poslala lecomptonsko ustavo nazaj volivcem v Kansasu. Tokrat je bila priložena podkupnina. Če bi volivci potrdili lecomptonsko ustavo, bi dobili 3,5 milijona akrov javne zemlje, ki bi jo lahko uporabili za šole, univerzo in javna dela. Če bi ustavo zavrnili, Kansas ne bi smel predložiti nove ustave, dokler ne bi pridobil večjega števila prebivalcev. Volivci so 2. avgusta z 11 812 glasovi proti 1 926 zavrnili pogoje državnosti, ki jih je določil kongres. Tako Lecomptonova kot Leavenworthova ustava sta bili mrtvi. Tako frakcije, ki so podpirale suženjstvo, kot frakcije, ki so bile proti suženjstvu, so ugotovile, da je čas za nov načrt za Kansas.

Ustava Wyandotte in državnost Kansasa

Razmere so se začasno umirile, čeprav so ankete pokazale, da so bili zagovorniki abolicionizma v svobodnih državah v jasni večini. Mnogi zagovorniki suženjstva iz Missourija so izgubili zanimanje za politične zadeve v Kansasu. Prav tako so se zanimali številni bolj radikalni abolicionisti. Teritorialni zakonodajni organ je začel iskati način, kako bi Kansas postal država. Zakonodajna oblast je 9. februarja 1859 sprejela zakon o ustanovitvi še ene ustavne konvencije. Novi guverner Samuel Medary je zakon podpisal. Glasovanje 28. marca je pokazalo, da je 5 306 Kansancev podprlo ta ukrep, 1 425 pa ga je zavrnilo. V tem času je bilo splošno razširjeno mnenje, da bo Kansas svobodna država, če bo odobren za državnost. Vendar so se razpravljalo tudi o drugih vprašanjih. Med njimi so bile državne meje, volilna pravica in zmernost. Izvoljeni so bili poslanci konvencije, ki so se 5. julija sestali v Wyandottu, mestu, ki je pozneje postalo del Kansas Cityja. 29. julija je bila sprejeta Wyandottska ustava (brez podpisov številnih demokratov na konvenciji). Ta je bila 4. oktobra predstavljena prebivalcem Kansasa in potrjena z 10 421 glasovi proti 5 530.

Februarja 1860 je predstavniški dom ameriškega kongresa predložil predlog zakona o ustanovitvi države, ki je bil sprejet. V senatu pa je ukrep zastal. Tri mesece je bil obravnavan v odboru za ozemlja, preden je bil ponovno predložen senatu. Odbor je priporočil, da se zakon ne sprejme. Razprave o ukrepu so potekale sem in tja, vendar zaradi bližajočih se predsedniških volitev ni bilo storjeno nič. Na volitvah leta 1860 je na predsedniških volitvah zmagal Abraham Lincoln. Južne države so nato izstopile iz Unije. Ker so v kongresu ostali vsi, ki so nasprotovali temu, da bi Kansas postal svobodna država, je bil ukrep sprejet. Predsednik Buchanan je bil še vedno na položaju, vendar je podpisal zakon, s katerim je Kansas postal 34. država. Wyandottejeva ustava je postala ustava zvezne države Kansas.

• Kansas
• Kansas v ameriški državljanski vojni
• Za suženjstvo
• Free-Stater
• Abolicionizem