John Brown (9. maj 1800 – 2. december 1859) je bil ameriški ameriški abolicionist, ki je trdno verjel, da je suženjstvo greh in da ga je treba nasilno odstraniti. Bil je versko goreč in je zagovarjal uporabo oboroženega upora proti instituciji suženjstva v Združenih državah. Njegova odločnost, da se proti suženjstvu bori z orožjem, je radikalno ločila njegova dejanja od večine mirnih abolicionistov tistega časa.
Zgodnje življenje in prepričanja
Brown se je rodil v Torringtonu v zvezni državi Connecticut in pozneje živel v različnih delih države, med drugim v New Yorku in Ohiu. Bil je kovač, trgovec in kmet; večkrat je doživel gospodarske težave, a ga je močno vodila verska prepričanja. Verjel je, da so suženjstvo in zatiranje moralno nesprejemljivi ter da so potrebni odločni ukrepi, čeprav se je zanje odločal za pot nasilja, kar je bilo za tisti čas izjemno kontroverzno.
Dejavnosti v Kansasu
Brown je postal bolj znan zaradi sodelovanja v dogodkih, znanih kot Krvavem Kansasu (Bleeding Kansas) v sredini 1850-ih, ko so se pro- in proti-suženjske sile spopadale ob vprašanju, ali bodo nove ustave in teritorialne vlade dopustile suženjstvo. Tam je vodil manjše oborožene skupine abolicionistov in je sodeloval pri nasilnih akcijah proti pro-suženjskim nasprotnikom. Njegova najbolj sporna akcija v tem obdobju je bilo nasilno dejanje proti pripadnikom pro-suženjskih milic, kar je dodatno zaostrilo njegov ugled kot človeka, pripravljenega uporabiti smrtno silo za boj proti suženjstvu.
Napad na zvezno orožarno v Harpers Ferryju v Virginiji (danes Zahodna Virginija)
Oktobra 1859 je Brown vodil napad na zvezno orožarno v Harpers Ferryju v Virginiji (danes Zahodna Virginija). Cilj napada je bil pridobiti orožje iz zvezne orožarne in sprožiti oboroženo vstajo sužnjev, ki bi se po njegovem načrtu razširila po območjih Virginije in Severne Karoline ter drugod na jugu. Brown in skupina njegovih privržencev so prevzeli kontrolno točko v mestu in za kratek čas zagotovili nekaj orožja, vendar se je pričakovana množica pobeglih sužnjev in oborožene vstaje ni pojavila v pričakovanem številu.
Napad je povzročil spopade in žrtve — na obeh straneh so bili mrtvi in ranjeni. V nekaj dneh so lokalni kmetje, miličniki in ameriški marinci napad zatrli; Brown in preostali udeleženci so bili ujete ali ubiti. Brown je bil ranjen, ujet in odveden v prijetni postopek sojenja.
Sojenje, obsodba in smrt
Brown je bil hitro obtožen in obsojen v Virginiji zaradi več kaznivih dejanj, med drugim zaradi umora, spodbujanja suženjske vstaje in izdaje države (treason proti Virginiji). Po sojenju v Charlestownu je bil obsojen in 2. decembra 1859 obešanjem usmrčen. Njegovo sojenje in obsodba sta bila močno odmevna po vsej državi; za mnoge na Severu je postal mučenec za abolicionistično zadevo, medtem ko so ga na Jugu obravnavali kot terorista in nevarnega uporništva, ki je ogrožalo socialni red.
Reakcije in zapuščina
Brown ostaja kontroverzna osebnost: nekateri ga spominjajo kot junaškega mučenca, hkrati pa ga drugi obtožujejo, da je deloval kot terorist. Njegovo dejanje je močno polariziralo javno mnenje in pomembno pripomoglo k naraščajoči napetosti med Severnimi in Južnimi državami, kar je v naslednjih letih prispevalo k izbruhu ameriške državljanske vojne (1861–1865).
V severnih državah je Brown pogosto upodobljen kot simbol neomajnega boja proti suženjstvu; njegova podoba je vstopila v kulturni spomin (pesmi, spominski spomeniki, literarna dela). Njegovo telo so prepeljali in pokopali na njegovi kmetiji v North Elba v zvezni državi New York, ki je danes znana kot John Brown Farm National Historic Site, kraj, kamor prihajajo obiskovalci, ki želijo bolje razumeti njegovo življenje in motivacijo.
Pomen za zgodovino
Ne glede na sodbe o moralnosti njegovega pristopa je John Brown zgodovinsko pomemben zaradi odločne uporabe nasilja kot sredstva politične spremembe in zaradi vloge, ki jo je imel pri zaostritvi razmer, ki so vodile v državljansko vojno. Njegova zgodba ostaja predmet zgodovinskih razprav o etiki uporabe sile v boju proti krivičnosti in o mejah političnega nasilja v demokratični družbi.


