John Brown (abolicionist)
John Brown (9. maj 1800 - 2. december 1859) je bil ameriški abolicionist. Brown je podpiral uporabo nasilja za odpravo suženjstva v Združenih državah Amerike. Pozornost države je prvič pritegnil, ko je vodil majhne skupine ljudi med krizo v Krvavem Kansasu leta 1856.
Oktobra 1859 je Brown vodil napad na zvezno orožarno v Harpers Ferryju v Virginiji (danes Zahodna Virginija). Želel je sprožiti gibanje za osvoboditev sužnjev, ki bi se razširilo proti jugu po območjih Virginije in Severne Karoline. Prevzel je nadzor nad orožarno, vendar je bilo sedem ljudi ubitih, deset ali več pa ranjenih. Brown je želel z orožjem iz orožarne oborožiti sužnje. Vendar se je njegovemu napadu pridružilo le malo lokalnih sužnjev. V 36 urah so Brownove može ubili ali zajeli lokalni kmetje, miličniki in ameriški marinci. Brown je bil 2. decembra 1859 usmrčen z obešanjem zaradi izdaje države Virginija. Bil je prva oseba, usmrčena zaradi izdaje v zgodovini Združenih držav Amerike.
Brown je še vedno, da je kontroverzna oseba danes. Spominjajo se ga kot junaškega mučenca, hkrati pa ga sovražijo kot norca in terorista.
Zgodnja leta
John Brown se je rodil 9. maja 1800 v Torringtonu v Connecticutu. Bil je četrti od osmih otrok Owena Browna (1771-1856) in Ruth Mills (1772-1808) ter vnuk kapitana Johna Browna (1728-1776). Brownovi predniki so bili angleški puritanci iz 17. stoletja.
Leta 1805 se je družina preselila v Hudson v Ohiu.[] Owen Brown je tu odprl usnjarno.[] V Hudsonu je bilo veliko dejavnosti proti suženjstvu. Owen je bil njen del. Owen je zagotovil varno hišo za prebežnike podzemne železnice. V []Hudsonu takrat ni bilo srednje šole, zato je John študiral v šoli abolicionista Elizurja Wrighta. Elizur Wright je bil oče Elizurja Wrighta iz bližnjega Tallmadgea. []
Oče Ulyssesa S. Granta, Jesse R. Grant, je bil vajenec Owena Browna.
Ko je bil star 16 let, je Brown zapustil družino in odšel v Plainfield v Massachusettsu. Pridružil se je pripravljalnemu programu. Kmalu zatem je odšel na akademijo Morris v Litchfieldu v Connecticutu.
Leta 1820 se je Brown poročil z Dianthe Lusk. Njun prvi otrok, John mlajši, se je rodil 13 mesecev pozneje. Leta 1825 se je Brown z družino v iskanju varnejšega kraja (za pobegle sužnje) preselil v New Richmond v Pensilvaniji. Kupil je 200 akrov (81 hektarjev) zemlje. Osmino je očistil, zgradil kočo, skedenj in usnjarno. V usnjarni je bila skrivna soba za skrivanje pobeglih sužnjev. Območje usnjarne Johna Browna je bilo leta 1978 vpisano v nacionalni register zgodovinskih znamenitosti. Bila je "glavna postaja na [podzemni] železnici, ki je zaznamovala svoje mesto v zgodovini med letoma 1825 in 1835". V tem obdobju je "Brown pomagal pobegniti približno 2 500 sužnjem".
Leta 1829 je nekaj belih družin prosilo Browna, naj jim pomaga odstraniti ameriške domorodce, ki so vsako leto lovili na tem območju. Brown jim je odgovoril: "S takšnim podlim dejanjem ne bom imel ničesar opraviti. Raje bi vzel svojo pištolo in vam pomagal pri odstranitvi iz države." Brown je vse življenje ohranjal mirne odnose s svojimi indijanskimi sosedi. Včasih se je z njimi odpravil na lov in jih povabil na kosilo v svoj dom.
Leta 1831 je umrl eden od njegovih sinov. Brown je zbolel, njegova podjetja pa so začela slabo poslovati. Zaradi tega se je Brown močno zadolžil. Poleti 1832, kmalu po smrti novorojenega sina, mu je umrla žena Dianthe. Edina družina, ki mu je ostala, so bili njegovi otroci John mlajši, Jason, Owen in Ruth. (Še trije njuni otroci so umrli, preden so postali odrasli.) 14. junija 1833 se je Brown poročil s 16-letno Mary Ann Day (15. april 1817 - 1. maj 1884). Bila je iz okrožja Washington v zvezni državi New York. Imela sta 13 otrok; ob smrti Johna Browna so bili živi Salmon, Annie, Sarah in Ellen.
Leta 1836 je Brown preselil družino v Franklin Mills v Ohiu (zdaj znan kot Kent). Tam si je izposodil denar za nakup zemlje na tem območju. Ob reki Cuyahoga je zgradil in upravljal usnjarno. Njegov partner je bil Zenas Kent.
Ko je leta 1837 izvedel, da je bil Elijah P. Lovejoy umorjen, je Brown obljubil: "Tukaj, pred Bogom, [s pričami okoli mene], od zdaj naprej (posvečam) svoje življenje uničenju suženjstva!"
Močno je verjel v krščanstvo. Verjel je, da bi morali kristjani z ljudmi ravnati enako, ne glede na barvo njihove kože. Mnogi beli kristjani v Ameriki se v tem času s tem niso strinjali.
Kansas in pokol v Pottawatomie
Brown je pred selitvijo na ozemlje Kansasa večinoma živel v Springfieldu v Massachusettsu. To ozemlje je leta 1861 postalo zvezna država Kansas. Tam je že živelo več njegovih sinov. Brownovi sinovi so želeli njegovo pomoč v boju proti ljudem iz Missourija. Prebivalci Missourija so želeli, da bi bilo suženjstvo v Kansasu zakonito. 24. maja 1856 so Brown in njegovi sinovi v Kansasu ubili pet ljudi, ki so želeli, da bi bilo suženjstvo zakonito. Ljudi so zvlekli iz njihovih domov in jih ubili z meči. To je postalo znano kot pokol v Pottawatomieju. Številni ljudje v Kansasu so bili zaradi tega šokirani in razburjeni. Po tem dogodku se je zgodilo še več nasilnih dogodkov. To je bil začetek obdobja na ozemlju Kansasa, znanega kot Krvavi Kansas. Preden je Brown zapustil Kansas, je bil 30. avgusta 1856 s svojimi privrženci napaden v bitki pri Osawatomieju. Tam je bil ubit njegov sin Frederick.
Harper's Ferry
Leta 1859 se je Brown odločil, da bo napadel orožarno Harpers Ferry v Harper's Ferryju v Virginiji (danes Zahodna Virginija). Orožje je nameraval dati sužnjem. Sužnji bi se z orožjem borili proti svojim gospodarjem in postali svobodni. Brown je arzenal napadel oktobra 1859. Pri napadu so mu pomagali njegovi sinovi in več drugih moških, med njimi več temnopoltih. Napad je bil neuspešen. Browna so ujeli in ga 2. decembra 1859 usmrtili z obešanjem zaradi izdaje države Virginija.
Brownovo "utrdbo" (gasilski dom) so napadli ameriški marinci
Smrt in posledice
Zjutraj 2. decembra 1859 je Brown napisal:
Jaz, John Brown, sem zdaj povsem prepričan, da zločini te krive dežele ne bodo nikoli očiščeni drugače kot s krvjo. Kot zdaj mislim, sem [naivno] mislil, da [je to mogoče storiti brez velikega prelivanja krvi].
Bral je Sveto pismo in napisal zadnje pismo svoji ženi. Pismo je vsebovalo tudi njegovo oporoko. Ob 11.00 so ga iz okrožnega zapora skozi množico 2.000 vojakov odpeljali nekaj ulic stran. Odpeljali so ga na majhno polje, kjer so bile vislice. Med vojaki v množici sta bila tudi bodoči konfederacijski general Stonewall Jackson in John Wilkes Booth (Booth si je za ogled usmrtitve izposodil uniformo milice). Pesnik Walt Whitman je v knjigi Year of Meteors (Leto meteorjev) opisal ogled usmrtitve.
Brown se je odločil, da v zaporu in na ješprintu ne bo opravljal verskih obredov. Obesili so ga ob 11.15. Za mrtvega so ga razglasili ob 11.50. []
Posledice napada
Na splošno velja, da je napad na Harpers Ferry spodbudil državljansko vojno v ZDA. Južni lastniki sužnjev, ki so slišali prva poročila, da je bilo v akcijo vpletenih več sto abolicionistov, so bili veseli, da je bila akcija tako majhna. Vendar so se bali, da bodo tudi drugi abolicionisti skušali voditi upore sužnjev. Zato je Jug reorganiziral stari sistem milice. Te milice so postale pripravljena konfederacijska vojska, zaradi česar je bil Jug bolje pripravljen na vojno.
Številni abolicionisti na severu so verjeli, da je bil Brown mučenec in da se je žrtvoval za zlo naroda. Takoj po napadu je William Lloyd Garrison v časopisu The Liberator objavil kolumno. Dejal je, da je Brownova racija "[želel] dobro, a žal nespametno" ter "divja in [nesmiselna]". Vendar je branil Brownov značaj pred sovražniki v severnem in južnem tisku. Trdil je, da tisti, ki podpirajo ideje ameriške revolucije, ne morejo dosledno nasprotovati Brownovemu napadu. Na dan, ko so Browna obesili, je Garrison v Bostonu dejal: "kadarkoli se to zgodi, so vsi upori sužnjev uspešni".
Frederick Douglass je po državljanski vojni zapisal: "Njegova gorečnost za mojo raso je bila veliko večja od moje. Jaz bi lahko živel za sužnja, on pa bi lahko umrl zanj."
Zadnje besede Johna Browna, ki jih je izrekel pazniku na poti na vislice. Iz albumenskega odtisa; lokacija izvirnika ni znana.
Javno mnenje
Ljudje so imeli do Johna Browna močna čustva. Nekateri so menili, da je nor ali zloben. Drugi so menili, da je bil junak. Njegov napad na Harpers Ferry je pripomogel k ameriškidržavljanski vojni. Vojna se je začela leta 1861.
Številni črnski voditelji tistega časa - Martin Delany, Henry Highland Garnet, Frederick Douglass, Harriet Tubman - so Browna poznali in spoštovali. "Tubmanova je menila, da je Brown največji belec, ki je kdajkoli živel." Douglass ga je imenoval "pogumnega in slavnega starca".
Na dan njegove usmrtitve so bila črnska podjetja na severu zaprta. Cerkveni zvonovi so zvonili po vsem Severu.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil John Brown?
O: John Brown je bil ameriški abolicionist, ki je podpiral uporabo nasilja za odpravo suženjstva v ZDA.
V: Kateri dogodek mu je najprej prinesel pozornost države?
O: John Brown je prvič pritegnil pozornost države, ko je vodil majhne skupine ljudi med krizo v Krvavem Kansasu leta 1856.
V: Kaj je Brown poskušal storiti v Harpers Ferryju v Virginiji (zdaj Zahodna Virginija)?
O: V Harpers Ferryju v Virginiji (zdaj Zahodna Virginija) je Brown poskušal sprožiti gibanje za osvoboditev sužnjev, tako da je prevzel nadzor nad zvezno orožarno in oborožil sužnje z orožjem iz orožarne.
V: Kako uspešen je bil njegov napad?
O: Njegov napad ni bil uspešen; napadu se je pridružilo le malo lokalnih sužnjev, v 36 urah pa so Brownove može ubili ali zajeli lokalni kmetje, miličniki in ameriški marinci.
V: Kako je bil kaznovan za svoja dejanja?
O: 2. decembra 1859 je bil zaradi izdaje države Virginija usmrčen z obešanjem, s čimer je postal prva oseba, usmrčena zaradi izdaje v zgodovini Združenih držav.
V: Kako se ga spominjamo danes?
O: Danes se Johna Browna spominjamo kot junaškega mučenca in ga sovražimo kot norca in terorista.
