Napad Johna Browna na Harpers Ferry (1859) - poskus oboroženega upora sužnjev
Napad Johna Browna na Harpers Ferry (znan tudi kot Napad Johna Browna ali Napad na Harpers Ferry) je bil poskus belega abolicionista Johna Browna, da bi v oktobru 1859 sprožil oborožen upor sužnjev. Njegova skupina je napadla in začasno zasedla arzenal Združenih držav Amerike v Harpers Ferryju v Virginiji. Napad, ki ga je izvedlo približno 21 moških v Brownovi skupini, so zadušile lokalne milice in kasneje četa ameriških marincev pod vodstvom polkovnika Roberta E. Leeja. John Brown je po lastnih navedbah sprva prosil Harriet Tubman in Fredericka Douglassa, ki ju je spoznal v Springfieldu v Massachusettsu, naj se mu pridružita pri napadu; Tubmanovi je to preprečila bolezen, Douglass pa je predlagani načrt zavrnil kot preveč tvegan in obsojen na neuspeh.
Ozadje
John Brown je bil zelo odločen nasprotnik suženjstva. Pred Harpers Ferryjem je postal znan po svojih dejanjih v »Bleeding Kansas« (konflikt med pro- in proti-suženjskimi silami v Kansasu), kjer je zagovarjal oborožen odpor proti razširitvi suženjstva. Njegov cilj v Harpers Ferryju je bil zavzeti zvezni arzenal, razdeliti orožje in spodbuditi oborožen upor sužnjev v južnih državah, ter vzpostaviti prosto državo oziroma utrdbo, kjer bi svobodni črnci lahko živeli in organizirali odpornost.
Potek napada
Napad je bil izveden v zgodnjih jutranjih urah 16. oktobra 1859. Brown in njegova manjša skupina so hitro zavzela arzenal in pridobili nekaj orožja, vendar niso uspeli organizirati pričakovanega množičnega vstajenja sužnjev. Brown je za začasno zatočišče izbral hišo s strojno garažo (engine house), kjer so se zadržali tudi talci. Krajani in lokalne milice so obkolili zasedeno območje, naslednja dva dni so sledili spopadi in obleganje.
Na prizorišče so bili napoteni tudi zvezni vojaki; nepričakovano za Brownovo skupino je 18. oktobra 1859 četo marincev, ki jih je vodil polkovnik Robert E. Lee (takrat major Lee kot poveljnik marincev), zasedbo zlomila in z arzenala odstranila upornike. Med spopadi je bilo ubitih in ranjenih več ljudi iz Brownove skupine in med domačini; John Brown je bil ranjen in ujet.
Sodni proces in usmrtitev
Brown je bil hitro izročen civilnim oblastem in sojen v Charles Townu v Virginiji. Bil je obtožen izdaje (treason) proti državi Virginia, umora in spodbujanja suženjskega upora. Proces je bil hiter in javno odmeven; Brown je bil spoznan za krivega in 2. decembra 1859 obešen. Njegova usmrtitev je sprožila močne odzive po vsej državi.
Posledice in zgodovinski pomen
- Polarizacija: Napad je močno razdelil javno mnenje. V severnih državah je del javnosti Browna začel videti kot mučenika in simbol moralnega boja proti suženjstvu; drugi severnjaki pa so nasilje obsojali. Južnjaška reakcija je bila pretežno šokirana in prestrašena — za mnoge je napad potrdil strah pred severnjaškimi zarotami in povečal zaupanje v potrebo po obrambi institucije suženjstva.
- Povečanje napetosti: Dogodek je poglobil napetosti med Severno in Južno in je postal eden izmed pomembnih dogodkov, ki so prispevali k poti v državljansko vojno (1861–1865).
- Kulturni pomen: John Brown je po smrti postal osrednja figura v ameriški pomnenju o boju proti suženjstvu; njegova odločnost in besede so navdihnile mnoge nasprotnike suženjstva in pozneje zgodovinarje ter literate, ki so ga opisovali kot različne kombinacije fanatika, junaka ali terorista — odvisno od perspektive.
Napad na Harpers Ferry ostaja pomembna zgodovinska prelomnica — primer, kako radikalne metode in poskusi oboroženega upora lahko v kratkem času povzročijo velike politične in družbene premike. Čeprav Brownov načrt ni uspel po svojih neposrednih ciljih (ni sprožil množičnega upora sužnjev), je njegov poskus pomembno vplival na nastopajočo politično krizo, ki je vodila v ameriško državljansko vojno.
Ozadje
Brown je izhajal iz prepričane kalvinistične družine, ki je bila proti suženjstvu. Večina poslovnih podvigov, ki jih je poskušal izpeljati, mu je spodletela in pri 42 letih je razglasil bankrot. Leta 1837 se je udeležil srečanja abolicionistov v Clevelandu v Ohiu, ki mu je spremenilo življenje. Javno je izjavil, da bo uničil institucijo suženjstva. Leta 1848 je že načrtoval upor.
Leta 1856 so Brown, štirje njegovi sinovi in trije drugi privrženci ubili pet neoboroženih moških in fantov, da bi se maščevali za napad obmejnih razbojnikov iz Missourija na mesto Lawrence v Kansasu. Pokol se je imenoval pokol v Pottawatomieju in je pomenil začetek obdobja, imenovanega Krvavi Kansas. 30. avgusta 1856 se je Brown s približno 40 možmi v bitki pri Osawatomieju spopadel s približno 250-300 obmejnimi razbojniki. Dve leti pozneje so Brown in njegovi možje vdrli v Missouri, kjer so ubili plantažnika in osvobodili 11 sužnjev. Vzeli so tudi vozove, konje in mule.
Harpers Ferry
Brown je načrtoval, da bo v gorovju Blue Ridge postavil bazo. Od tam naj bi s svojimi privrženci pomagal pobeglim sužnjem in izvajal napade na lastnike sužnjev. Ta načrt je opisal abolicionistom, ki bi ga lahko financirali. Vendar se je načrt spremenil. Leta 1858, ko je imel Brown denar in ljudi za nadaljevanje, je njegov privrženec razkril njegov načrt. Moral se je skriti. Po enem letu je bil Brown spet pripravljen na pot. Najel je kmetijo v Marylandu na drugi strani reke od Harpers Ferryja. Toda številni njegovi privrženci so si premislili ali pa niso verjeli, da bo načrt uspel. Vseeno je imel 21 mož in 16. oktobra so se odpravili proti Harpers Ferryju.
Okoli 4. ure zjutraj 17. maja so Brown in njegovi možje prispeli v Harpers Ferry. Prerezali so telegrafske linije in nato zavzeli zvezno orožarno. Nato so zajeli Hallovo puškomitraljeznico, ki je bila dobavitelj orožja zvezni vladi. Nato so Brown in njegovi možje za talce vzeli 60 uglednih državljanov. Brown je upal, da se bodo boju pridružili tudi sužnji, vendar jih ni bilo. Kasneje zjutraj je prišla lokalna milica, ki je Browna in njegove može zadržala v strojnici arzenala. Kasneje popoldne so prišli ameriški marinci pod poveljstvom polkovnika Roberta E. Leeja. Marinci so vdrli v strojnico in ubili več Brownovih mož. Browna so zajeli. Hitro so mu sodili zaradi izdaje države Virginija, umora in upora sužnjev. Brown je bil za svoje zločine obsojen na smrt. Obesili so ga 2. decembra 1859.
Robert E. Lee je napisal svoje mnenje o človeku, ki ga je ujel pri Harpers Ferryju:
| " | Priznava, da je bil njegov cilj osvoboditev sužnjev v Virginiji in na celotnem jugu, ter priznava, da je bil razočaran v svojih pričakovanjih glede pomoči tako črnega kot belega prebivalstva, tako v južnih kot severnih državah. Črnci, ki jih je prisilil, da zapustijo svoje domove v tej soseski, mu, kolikor sem lahko izvedel, niso prostovoljno pomagali. Služabniki gospodov Washingtona in Allstadta, ki so ostali v orožarni, niso sodelovali v spopadu in tisti, ki so jih odpeljali v Maryland, so se takoj po izpustitvi vrnili na svoje domove. Rezultat dokazuje, da je bil načrt poskus fanatika ali norca, ki se je lahko končal le z neuspehom; njegov začasni uspeh pa je bil posledica panike in zmede, ki mu ju je uspelo ustvariti s povečanjem svojega števila. | " |
Posledice
Browna so obesili v mestu Charles Town (zdaj Charles Town v Zahodni Virginiji) blizu Harpers Ferryja. V Harpers Ferryju mu ni uspelo zajeti orožja in ga dati sužnjem, da bi se osvobodili. Brown je hitro postal mučenec za abolicioniste. Mnogi so trdili, da je s svojo smrtjo dosegel več kot v življenju. Na jugu so se zaradi njegovega napada uresničili njihovi najhujši strahovi. Bil je največji simbol severnega gibanja proti suženjstvu.
Ameriških marincev v Harpers Ferryju:
- Robert E. Lee je spomladi leta 1861 zapustil ameriško vojsko. Postal je poveljnik ameriške konfederacijske vojske.
- Jeb Stuart je postal načelnik konjenice konfederacijske vojske.
- Tudi Israel Greene je izstopil iz vojske in se pridružil Konfederaciji. Postal je kapetan v konfederacijski mornarici in dosegel čin majorja.
- Major Russel je bil edini častnik, ki se ni pridružil Konfederaciji. Bil je plačilni mojster mornariške pehote Združenih držav Amerike in je umrl leta 1862.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil napad Johna Browna na Harpers Ferry?
O: Napad Johna Browna na Harpers Ferry je bil poskus belega abolicionista Johna Browna, da bi leta 1859 sprožil oborožen upor sužnjev z napadom in zavzetjem arzenala Združenih držav Amerike v Harpers Ferryju v Virginiji.
V: Koliko moških je bilo v skupini Johna Browna med napadom na Harpers Ferry?
O: Johna Browna je med napadom na Harpers Ferry spremljalo 21 mož.
V: Kdo je vodil četo ameriških marincev, ki je premagala Johna Browna in njegove ljudi?
O: Polkovnik Robert E. Lee je vodil četo ameriških marincev, ki je med napadom na Harpers Ferry premagala Johna Browna in njegove ljudi.
V: Koga je John Brown prosil, naj se mu pridruži pri napadu na Harpers Ferry?
O: John Brown je prvotno prosil Harriet Tubman in Fredericka Douglassa, ki ju je spoznal v Springfieldu v Massachusettsu, naj se mu pridružita pri napadu na Harpers Ferry.
V: Zakaj se Harriet Tubman ni mogla pridružiti napadu Johna Browna?
O: Harriet Tubman se zaradi bolezni ni mogla pridružiti napadu Johna Browna na Harpers Ferry.
V: Zakaj se Frederick Douglass ni želel pridružiti napadu Johna Browna na Harpers Ferry?
O: Frederick Douglass se ni želel pridružiti napadu Johna Browna na Harpers Ferry, ker je verjel, da bo Brownov načrt propadel.
V: Kakšen je bil izid napada Johna Browna na Harpers Ferry?
O: Napad Johna Browna na Harpers Ferry je porazila četa ameriških marincev pod vodstvom polkovnika Roberta E. Leeja in na koncu ni sprožila oboroženega upora sužnjev. Browna so ujeli, mu sodili in ga usmrtili zaradi njegovih dejanj.
