Smrtna kazen

Katere države usmrtijo največ ljudi?

Študija Amnesty International je pokazala, da so leta 2012 največ usmrtitev izvedle naslednje države:

1. Kitajska (več kot 4000) podatki niso uradno objavljeni.
2. Iran (vsaj 314+)
3. Irak (vsaj 129+)
4. Savdska Arabija (79+)
5. Združene države Amerike (43)
6. Jemen (28+)
7. Oman (25+)
8. Sudan (19+)
9. Afganistan (14)

Tukaj je seznam za leto 1998:

1. Kitajska (1.067)
2. Demokratična republika Kongo (100)
3. Združene države Amerike (68)
4. Iran (66)
5. Egipt (48)
6. Belorusija (33)
7. Tajvan (32)
8. Savdska Arabija (29)
9. Singapur (28)
10. Ruanda (24)
11. Sierra Leone (24)

• Amnesty International je prejela tudi poročila o več sto usmrtitvah v Iraku, ki sicer niso bila potrjena.

Od leta 1977, ko je bila smrtna kazen po desetletnem premoru ponovno uvedena, do leta 2000 je bilo v ZDA usmrčenih 557 ljudi. V tem obdobju 20 zveznih držav ni izvedlo nobene usmrtitve. Tukaj so države, v katerih je bilo v tem obdobju usmrčenih največ ljudi:

1. Teksas (239)
2. Virginija (81)
3. Florida (50)
4. Missouri (46)
5. Oklahoma (30)
6. Louisiana (26)
7. Južna Karolina (25)
8. Alabama (23)
9. Arkansas (23)
10. Gruzija (23)

Prve države, ki so odpravile smrtno kazen

Država	Leto ukinitve
Rusija*	1826
Venezuela	1863
Portugalska	1867
Brazilija	1882
Kostarika	1882
Ekvador	1897
Panama	1903
Norveška	1905
Urugvaj	1907
Kolumbija	1910

*Ruska sovjetska socialistična republika, ki je bila del Sovjetske zveze, je v času Sovjetske zveze ponovno uvedla smrtno kazen.

Pogosti razlogi za izvršitev

Ljudje so pogosto usmrčeni za kazniva dejanja, kot so umor, nenaklepni uboj in poskus umora, vendar se smrtna kazen izreka tudi za druga kazniva dejanja. Nekatera med njimi so:

• rop banke (Savdska Arabija)
• Ugrabitev
• Trgovina z ljudmi (kot suženjstvo) (Kitajska)
• Splošni rop, če umre vsaj ena oseba (Amerika)
• posilstvo (Kitajska, Savdska Arabija)
• trgovanje z določenimi prepovedanimidrogami ali posedovanje določenih količin (Indonezija, Savdska Arabija, Singapur, Malezija, Tajvan in drugi).
• Podkupovanje in korupcija (Kitajska)
• Prešuštvo (Savdska Arabija, Iran in Afganistan)
• Homoseksualnost (Iran, Savdska Arabija, Jemen, Sudan in Mavretanija)
• prostitucija (tako prostituiranje kot siljenje drugih v to) (Irak do leta 2003, Savdska Arabija).
• Odpadništvo od islama (Afganistan, Iran, Jemen, Mavretanija, Pakistan, Katar, Savdska Arabija, Somalija in Sudan)
• Čarovništvo (Savdska Arabija, Katar)

Med vojno se s smrtjo kaznujejo naslednja kazniva dejanja:

• Izdaja (poskus strmoglavljenja vlade) ^{[je treba pojasniti]}
• Vohunjenje (vohunjenje)
• Sabotaža
• Dezerterstvo

Kdo ne sme biti usmrčen

V skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ki je začel veljati leta 1976, ni mogoče usmrtiti oseb, ki v času storitve kaznivega dejanja niso bile stare vsaj osemnajst let. V skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zlasti njeno 13. spremembo (2002), nihče ne sme biti usmrčen.

Spornost

O smrtni kazni obstaja veliko različnih mnenj. Ker gre za pomembno temo, ima vsaka država zelo močna čustva. Mnogi pravijo, da je smrtna kazen razumna, saj ljudi odvrača od nezakonitih dejanj, drugi pa, da obstaja možnost usmrtitve nedolžnega človeka; eni pravijo, da gre za pravičnost, povračilo in kazen, drugi pa, da je usmrtitev umor. Večina ljudi se zaveda, da kazniva dejanja ogrožajo njihova življenja, vprašanje pa je, s kakšnimi metodami in ukrepi se je treba z njimi spopasti.

V zgodovini človeštva so vlade in vladarji za usmrtitev ljudi uporabljali številne načine izvršitve smrtne kazni, kot so križanje, razkosanje in obešanje. Nekaterih metod, kot sta križanje in razkosanje, vlade ne uporabljajo več, ker ljudje menijo, da so ti načini usmrtitve preveč kruti. Plinska komora je bila v Združenih državah spoznana za neustavno (to pomeni: v nasprotju z ustavo Združenih držav, ki ne dovoljuje "krutih in nenavadnih kazni") in se ne uporablja več.

Svet Evrope je s 13. spremembo Evropske konvencije o človekovih pravicah odpravil smrtno kazen. Amnesty International nasprotuje vsakršni smrtni kazni zaradi pravice do življenja in prepovedi vsakršnega mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, ki ju določa Splošna deklaracija človekovih pravic.

Oblike smrti

Danes se uporabljajo naslednje oblike izvršbe:

• Električni stol: Zapornika ubijejo z močnim električnim tokom, ki je pritrjen na njegovo glavo in nogo.
• Smrtonosna injekcija: Zapornika zastrupijo z mešanico kemikalij, ki jih vnesejo v njegovo telo. Nekatere države uporabljajo kemikalije, ki so sporne. Po ukinitvi električnega stola kot oblike smrtne kazni v Združenih državah Amerike, ki je veljala za preveč brutalno kazen in jo je nadomestila smrtonosna injekcija, se je ta metoda od takrat začela uporabljati najpogosteje.
• Strelski vod: Nekateri zapornika ustrelijo s puškami. Strelske čete se pogosto uporabljajo za vojake med vojnami. Eden ali več strelcev ima lahko lažno strelivo, ki ne ubija, tako da nihče ne ve, katera oseba je izstrelila strel, ki je ubijal. Strelska četa je tradicionalna vojaška usmrtitev. Dezerterje, izdajalce in vohune včasih ustrelijo.
• Obešanje: Zapornik ima okoli vratu zavezano vrv. Nato ga spustijo z višine. Oseba lahko umre zaradi zloma vratu. Če je padec premajhen ali je vozel slabo narejen, lahko umre zaradi zadušitve (zadušitev). Če je padec predolg ali če je zapornik pretežak, se mu lahko odtrga glava. Na Japonskem, v Indiji in nekdanjih britanskih kolonijah se uporablja obešanje.
• Zadušitev z roko ali z zakovico. Garrote je bila več sto let glavna vrsta smrtne kazni v Španiji. Prvotno so obsojenca ubili tako, da so ga udarili s palico (v španščini garrote). Kasneje se je to razvilo v uporabo zanke vrvi, ki se je namestila okoli vratu. V zanko se je vstavila lesena palica, ki se je vrtela, da je napenjala vrv, dokler se obsojenec ni zadavil do smrti.
• Kamenjanje: V zapornika se meče kamenje, dokler ne umre. Kamenjanje se še vedno uporablja v nekaterih državah Bližnjega vzhoda.
• Obglavljenje: Žrtev si odreže glavo z ostrim rezilom, na primer z mečem, sekiro ali giljotino. To je bil tradicionalni način usmrtitve v Srednji Evropi in številnih drugih krajih. Dekapitacija se imenuje tudi obglavljenje. V nekaterih državah Bližnjega vzhoda se obglavljanje še vedno uporablja, vendar je edina država, ki ga aktivno uporablja, Savdska Arabija.

Maneken je nameščen v garrote, da se prikaže položaj človeka v napravi.

Galerija