Obglavljenje: definicija, zgodovina, metode in primeri

Obglavljenje je dejanje, pri katerem se živemu bitju odreže glava od preostalega dela telesa. V splošnem beseda obglavljenje označuje namerno odstranitev glave kot način usmrtitve, kaznovanja, rituala ali kot posledico nasilnega dejanja. Uporabljajo se različna orodja — najpogosteje sekiro, meč ali giljotino — vendar lahko pride do odstranitve glave tudi kot posledica nesreče, na primer avtomobilske nesreče, eksplozije, industrijske nesreče ali drugega nasilja. V takih primerih se pogosto uporablja izraz dekapitajcija (odstranitev glave), vendar se v vsakdanji rabi tudi to v slovenščini označuje kot obglavljenje.

Zakaj je obglavljenje usodno

Obglavljenje je vedno smrtno, ker takoj prekine živčno in krvno oskrbo možganov. Brez dotoka kisika in živčnih impulzov možgani ne morejo več učinkovito nadzorovati življenjsko pomembnih funkcij, zato poškodovanec hitro umre. Obstajajo zgodovinski in senzacionalni zapisi o kratkotrajnih refleksih ali spontanih mišičnih krčenjih po odstranitvi glave, vendar ti ne pomenijo zavestne izkušnje in niso dokaz preživetja možganov v funkcionalnem smislu.

Metode obglavljenja

• Ročno z rezalom: uporaba sekiro, meča, noža ali podobnega orodja. V preteklosti so bile v nekaterih družbah za izvrševanje smrtnih kazni uporabljeni različni rezalni pripomočki.
• Giljotina: naprava, zasnovana za hitro in (v zgodovinskem kontekstu) enotno izvedbo obglavljenja; povezana predvsem z modernimi evropskimi praksami v 18. in 19. stoletju.
• Mehanični ali industrijski incidenti: v nesrečah lahko pride do dekapitajcije zaradi strojev, avtomobilskih trkov ali eksplozij.
• Vojskovanje in terorizem: obglavljenje se je pojavljalo tudi kot del vojaških praks ali kot ustrahovalno dejanje s strani ekstremističnih skupin.

Zgodovina in kulturni pomen

Obglavljenje ima dolgo zgodovino kot način kaznovanja, rituala, vojaškega dejanju ali javnega ponižanja storilcev. V različnih obdobjih in kulturah so bile prakse in simbolika različne: v nekaterih družbah je bila obglavitev rezervirana za plemiče in bolj "častne" oblike kaznovanja (na primer izvrševanje z mečem), medtem ko so se za nižje razrede uporabljali manj "vljudni" načini, kot je uporaba sekire.

Med najbolj znanimi evropskimi inženirskimi rešitvami za usmrtitev z rezom je bila giljotina, tesno povezana z obdobjem francoske revolucije. Giljotina je bila sprejeta kot sredstvo, za katerega so mnogi menili, da omogoča hitrejšo in bolj enotno smrt v primerjavi z nekaterimi preteklimi metodami.

V Skandinaviji so bile zgodovinsko razlike med sloji; plemstvo je pogosto bilo obglavljeno z mečem, meščani pa s sekiro. V besedilu so omenjeni primeri: zadnja usmrtitev z obglavljenjem na Finskem leta 1822 (Tahvo Putkonen) in zadnje švedsko obglavljenje z giljotino leta 1910 (Johan Andersson-Ander). Tudi v Nemčiji, Franciji in Belgiji je bila giljotina v preteklosti pogosta.

Moderna uporaba in pravni položaj

V Evropi so skoraj povsod ukinili smrtno kazen in z njo tudi javno obglavljenje; zadnja uradna obglavitev v Evropi, dosegljiva v javnih virih, se je zgodila leta 1977, ko je bila v Franciji giljotinirana tunizijskega morilca Hamida Djandoubija. Večina držav je smrtno kazen ukinila ali ne izvaja obglavljenja kot načina usmrtitve.

V nekaterih državah, zlasti v določenih državah Bližnjega vzhoda in v nekaterih nekdanjih kolonijah, se obglavljenja kot kazen ali izvenzakonita maščevanja še vedno dogajajo. Na primer v Savdski Arabiji se v sodnih postopkih včasih obsojence obglavi z mečem. Poleg državnih izvršitev so v zadnjih desetletjih nekatere nasilne skupine z obglavljanjem izvajale javne usmrtitve kot sredstvo terorizma in propagande.

Pravni, etični in forenzični vidiki

Obglavljenje odpira številna pravna in etična vprašanja, predvsem glede človekovih pravic, dostojanstva in uporabe smrtne kazni. V mednarodnih debatah je smrtna kazen, zlasti javne ali spektakularne oblike, pogosto predmet kritik.

Forenzično je dekapitajcija zelo specifičen način poškodbe: pri preiskavah velja ugotoviti okoliščine (nesreča, kaznivo dejanje, sodna usmrtitev ali ritual), način izvedbe in čas smrti. Glava je lahko uporabljena tudi kot trofeja ali javno opozorilo v nekaterih zgodovinskih in sodobnih primerih, kar ima dodatne pravne in moralne posledice.

Simbolika in kulturni odmev

Obglavljenje je močan simbol v literaturi, umetnosti in zgodovinskih pripovedih — pogosto predstavlja končno ponižanje, kazen ali dokaz zmage nasprotnika. Hkrati je tema pogosto prisotna v folklori, verskih mitih in zgodbah o maščevanju.

Izrazi in poklic

Oseba, ki izvaja obglavljanje kot izvrševanje usmrtitve v okviru kaznovanja, se v slovenščini imenuje glavar. V sodnem in zgodovinskem kontekstu je glavar pogosto opravljal tudi druge oblike izvrševanja smrtnih kazni.

Obglavljenje kot dogodek zahteva občutljiv in natančen pristop v poročanju ter obravnavi zaradi svoje narave: gre za nasilno dejanje z daljnosežnimi posledicami za družbene vrednote, zakonodajo in posameznike.

Znani ljudje, ki so bili obglavljeni

Svetopisemski

• Goljat
• Janez Krstnik v evangelijih
• Holofernes v Juditini knjigi
• Apostol Jakob, tradicionalno
• Apostol Pavel, tradicionalno

Kitajska

• Guan Yu

Anglija

• Ana Boleyn (1536)
• Catherine Howard (1542)
• Lady Jane Grey (1554)
• Marija,škotskakraljica (1587)
• Sir Walter Raleigh (1618)
• Karel I., angleški in škotski kralj (1649)
• Črna brada (1718)

Kolonialna Amerika

• Panama: Vasco Núñez de Balboa (1519)

Frisia

• Wijerd Jelckama

Francoska revolucija

• Marija Antoinetta
• Francoski kralj Ludvik XVI.
• Madame du Barry
• Maximilien Robespierre

Irak

• Shosei Koda
• Kim Sun-il
• Kenneth Bigley
• Nick Berg
• Eugene Armstrong
• Jack Hensley
• Maher Kemal
• Barzan Ibrahim al-Tikriti

Švica

• Wildhans von Breitenlandenberg in 61 spremljevalcev po obleganju Greifenseeja med staro cüriško vojno (1444).

Savdska Arabija

• Paul Marshall Johnson, Jr.

Glava pirata Črnobradca je bila po njegovi smrti razstavljena kot trofeja


Lady Jane Grey se pripravlja na to, da bo zastavila svoj vrat. V Angliji so večino obglavljanj opravili s sekiro in klado.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je obglavljenje?

V: Kako se običajno opravi obglavljanje?

V: Kaj se zgodi, ko je nekdo obglavljen?

V: Ali se obglavljenje kdaj uporablja kot oblika usmrtitve?

V: Kdo izvaja obglavljanje?

V: Kdaj so v skandinavskih državah začeli uporabljati obglavljenje kot obliko smrtne kazni?

V: Kdaj je bil v Evropi nazadnje nekdo giljotiniran zaradi umora?

Išči po črki