Edward Teach (ok. 1680 – 22. november 1718) je bil pirat, pogosto imenovan Črna brada. Njegovo pravo ime ni povsem jasno; nekateri zgodovinarji menijo, da je bil priimek morda res Thatch ali različica tega (Teach, Thatch, Thack). Napadal je trgovalne ladje na Karibih in ob obalah ameriških kolonij v začetku 18. stoletja, obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo "zlati vek piratstva". Njegova paradna ladja je bila ujeta francoska suženjska ladja La Concorde, ki jo je Črnobradec preimenoval v Queen Anne's Revenge. Okoli leta 1718 je ta ladja nasedla pri zalivu Beaufort v Severni Karolini in bila zapuščena.
Preden je postal slavni pirat, je verjetno deloval kot privatnik (legalno oborožen mornar) med vojno za špansko nasledstvo, ko so številni pomorščaki prešli v piratstvo. S svojimi plovbami je kmalu pridobil sloves krvoločnega in pretkano plašnega vodje. Njegove akcije so vključevale roparske vpade na trgovske ladje, vsiljevanje izbirnih 'zahtev' in kratkotrajna medsebojna zavezništva z drugimi pirati.
Črnobradec je bil znan po skrbno ustvarjenem videzu: nosil je velik trikotni klobuk s perjem, oborožen je bil z več meči, noži in pištolami. Včasih so ga upodabljali z dolgimi, gosto spletenimi črnimi bradami, v katere so bile med bojem vstavljene goreče vžigalice — počasno gorenje je dajalo gost dim in strašilen videz, ki je imel psihološki učinek na nasprotnike. Namen te predstave je bil ustrahovanje in povečanje vojaške prisile brez dolgotrajnega boja. Verjetno je zamisel prišla iz opažanja uporabe goreče vrvi pri prižiganju topov in pištol. (Te staromodne pištole so se imenovale vžigalice, pozneje so za iskro uporabili kremen, te so se imenovale pištole s flomastri).)
Nihče ne ve natanko, koliko žena je imel Črnobradec. V knjigi Splošna zgodovina piratov, delu, ki je velik del modernega mitološkega gradiva o piratih (avtor anonimno naveden kot Captain Charles Johnson), je zapisano, da je imel celo štirinajst žena, vendar gre pri tem za mešanico resnice, senzacij in izmišljenih dodatkov; z večino teh žensk najverjetneje ni bil formalno poročen. Ta knjiga je prav tako glavni vir številnih zgodb in prireditev o njegovem življenju, zato je treba njene navedbe brati kritično.
Okoli leta 1717–1718 je Črnobradec prišel v stik z lokalnimi oblastmi v Severni Karolini; znano je, da je včasih sprejemal 'pardon' ali začasno popustljivo obravnavo, kar so mu omogočale povezave z nekaterimi kolonskimi uradniki, zlasti z guvernerjem Charlesom Edenom — o teh odnosih so kasneje krožile govorice o sklenjenih dogovorih in celo koruptivnih vezi.
Padec Črne brade se je zgodil 22. novembra 1718 ob obali Ocracoke Island. Poveljnik britanske kraljeve mornarice, poročeno poimenovan kot poročnik Robert Maynard, je vodil napad na Teachovo ladjo. V kratki in krvavi pomorski bitki je Črnobradec padel; po nekaterih poročilih so ga ustrelili in zbili z nožem, njegova trupla pa naj bi bila vržena čez krov in glava obešena kot trofeja. Njegova smrt je postala del piratskega mita in je zaznamovala začetek upada organiziranega piratstva v tej regiji.
Po njegovi smrti so se zgodbe o Črni bradi širile — nekatera dejstva so prežeta z resničnimi viri, druga z legendami. Njegova figura je postala priljubljena v literaturi, gledališču in kasneje v filmu in televiziji kot ikonografski primer pirata: brutalnega, inteligentnega in teatralnega. Arheološka izkopavanja v bližini Beauforta, kjer so leta 1996 odkrili vrsto ostankov, pripisovanih Queen Anne's Revenge, so potrdila nekaj materialnih sledi njegovega delovanja; izkopani so bili predmeti, orožje in del ladijske konstrukcije, ki prispevajo k razumevanju zgodovinskih okoliščin.
Danes Črna brada ostaja ena najbolj znanih in sporenih osebnosti zlate dobe piratstva — njegovo življenje je mešanica dokumentiranih dejanij, taktičnega pomorskega roparstva in bujne folklorne domišljije, ki še naprej privlači zgodovinarje, arheologe in javnost.
