Elisabeth Schwarzkopf — nemško-britanska operna sopranistka (1915–2006)

Elisabeth Schwarzkopf se je rodila v kraju Jarotschin v pokrajini Posen v Prusiji. Schwarzkopfova se je za glasbo zanimala že v zgodnjem otroštvu. Prvič je pela v operi leta 1928, ko je prevzela vlogo Evridike v šolski produkciji Gluckove opere Orfej in Evridika v Magdeburgu v Nemčiji. Leta 1934 je Schwarzkopfova začela študirati na berlinski Visoki šoli za glasbo, nato je zamenjala učitelja in začela sodelovati s koloraturno sopranistko Mario Ivogün ter z Ivogünovim možem, pianistom Michaelom Raucheisenom.

Schwarzkopfova je prvič profesionalno nastopila 15. aprila 1938 v Deutsche Oper Berlin kot druga cvetličarka (prva skupina) v drugem dejanju opere Parsifal Richarda Wagnerja. V Berlinu je pela štiri leta, v tem času pa se je pridružila nacistični stranki. Zaradi tega pozneje ni smela nastopati v Združenih državah Amerike.

Leta 1942 so jo povabili v Dunajsko državno opero, kjer je pela med drugim Konstanze v Mozartovi operi Die Entführung aus dem Serail, Musetto in pozneje Mimì v Puccinijevi La bohème ter Violetto v Verdijevi La traviati.

Leta 1945 je Schwarzkopfova dobila avstrijsko državljanstvo, da bi lahko pela v Dunajski državni operi. V letih 1947 in 1948 je Schwarzkopfova z Dunajsko državno opero nastopila na turneji v londonski Kraljevi operni hiši Covent Garden 16. septembra 1947 kot Donna Elvira v Mozartovem Don Giovanniju in v La Scali 28. decembra 1948 kot grofica v Mozartovi Figarovi svatbi, ki je postala ena njenih najslavnejših vlog.

Od takrat so jo vabili k petju po vsem svetu, med drugim v milansko La Scalo in opero v San Franciscu.

Marca 1946 je bil Schwarzkopf povabljen na avdicijo za Walterja Leggeja. Legge je bil človek, ki je v Veliki Britaniji produciral posnetke klasične glasbe. Ustanovil je orkester Philharmonia. Legge je Schwarzkopfa prosil, naj zapoje laž Huga Wolfa Wer rief dich denn?. Zdelo se mu je tako dobro, da je z njo sklenil ekskluzivno pogodbo z založbo EMI. Veliko sta sodelovala in 19. oktobra 1953 sta se v Epsomu v Surreyju poročila; Schwarzkopfova je zaradi poroke z Angležem zdaj imela britansko državljanstvo.

Ko je Schwarzkopfova v šestdesetih letih pela v operah, je skoraj vedno pela eno od svojih petih najljubših opernih vlog: V Mozartovi operi Don Giovanni je imela največkrat pet vlog: Donna Elvira, grofica Almaviva v Figarovi svatbi, Fiordiligi v Così fan tutte, grofica Madeleine v Straussovem Capricciu in Marschallin v Rožnjevem dvoru. Dobro je pela tudi Alice Ford v Verdijevem Falstaffu. Pri založbi EMI je posnela več "šampanjskih operet", kot sta Vesela vdova Franza Lehárja in Ciganski baron Johanna Straussa II.

Schwarzkopfova je zadnjič nastopila 31. decembra 1971 v vlogi Marschallin v gledališču La Monnaie v Bruslju. Naslednjih nekaj let je pela le še na recitalih samospevov.

17. marca 1979 je Walter Legge doživel hud srčni napad. Zdravniki so mu rekli, naj počiva, a namesto da bi počival, je dva dni pozneje odšel na Schwarzkopfov zadnji recital v Zürich. Tri dni pozneje je umrl.

Po upokojitvi je Schwarzkopf poučeval in vodil mojstrske tečaje po vsem svetu, zlasti na šoli Juilliard v New Yorku. Znana je bila po tem, da je bila izjemno stroga učiteljica, ki je svoje učence ustavljala in kritizirala vsako malenkost. Potem ko je več let živela v Švici, se je preselila v avstrijski Vorarlberg.

Univerza v Cambridgeu jo je leta 1976 imenovala za doktorico glasbe, leta 1992 pa je postala komandirka reda britanskega imperija (DBE). Prejela je še veliko drugih nagrad.

Schwarzkopfova je umrla v spanju v noči z 2. na 3. avgust 2006 na svojem domu v vasi Schruns v Vorarlbergu v zahodni Avstriji, stara 90 let.