Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, skrajšano NSDAP), znana tudi kot nacistična stranka, je bila nemška politična stranka, ki je močno zaznamovala zgodovino 20. stoletja. Nastala je leta 1920 iz Nemške delavske stranke (Deutsche Arbeiterpartei) (DAP), v času gospodarske, politične in družbene krize po prvi svetovni vojni. Stranka je hitro pridobivala podporo z združevanjem radikalnega nacionalizma, rasizma, antisemitizma in avtoritarne politike; najbolj je znana kot Hitlerjeva politična stranka.

Program in ideologija

Na dan ustanovitve je stranka objavila svoj manifest v 25 točkah (knjiga idej). Na tem seznamu idej so bile naslednje točke: odpraviti Versajsko pogodbo, pridobiti več zemlje za Nemce, odvzeti dohodek, ki si ga ljudje niso zaslužili z delom, odvzeti državljanstvo Judom, spremeniti izobraževalni sistem in vzpostaviti močno centralno vlado. Te točke odražajo osnovne elemente nacionalsocializma: ekstremni nacionalizem, rasno ideologijo, sovraštvo do političnih nasprotnikov in nezadovoljstvo z mednarodnim položajem Nemčije po prvi svetovni vojni.

Vzpon in konsolidacija moči

Do leta 1923 je bila NSDAP najbolj priljubljena na Bavarskem. Poskus državnega udara (Beer Hall Putsch) novembra 1923, ki ga je vodil Adolf Hitler, je bil neuspešen, a je stranki dal širšo prepoznavnost. Po zaporni kazni je Hitler napisal Mein Kampf, v katerem je povzel svoje politične in rasne ideje. V poznejših letih gospodarske krize in visoke brezposelnosti je stranka pridobivala volivce z obljubami o obnovi gospodarstva, ponovni veljavi Nemčije in zatiranju komunizma ter liberalizma.

Metode in organizacija

NSDAP je uporabljala kombinacijo zakonitih političnih sredstev, propagande, politične mobilizacije in nasilja. Pomembno vlogo je igrala množična propagandna mašinerija pod vodstvom Josepha Goebbelsa, ki je nadzorovala medije, kulturo in javno mnenje. Stranka je imela tudi več paramilitarnych enot: Sturmabteilung (SA) je zagotavljala ulični nadzor in nasilje nad nasprotniki, Schutzstaffel (SS) pa je postal osrednji aparat represije in nadzora, ključen pri izvajanju genocidnih politik.

Uvajanje oblasti in politika po letu 1933

Po imenovanju Hitlerja za kanclerja januarja 1933 je NSDAP hitro izpeljala Gleichschaltung — proces prevzema nadzora nad državnimi institucijami, političnimi strankami, sindikati in civilno družbo. Zakonodaja in praksa so omejile državljanske svoboščine, izgnale politične nasprotnike in institucionalizirale rasno politiko. Eden izmed ključnih mejnikov so bile Nürnberške zakone iz leta 1935, ki so Judom odvzeli državljanstvo in prepovedali mešane zakonske zveze.

Represija, vojna in genocid

NSDAP in nacistična oblast sta odgovorni za sistematično preganjanje in iztrebljanje milijonov ljudi. To vključuje fizično nasilje nad političnimi nasprotniki, preganjanje Romov, invalidov, homoseksualcev, vere in drugih skupin ter industrijsko organiziran genocid nad evropskimi Judi — holokavst. Dogodki, kot je noč razbita stekla (Kristallnacht) leta 1938, so bili del stopnjevanja nasilja. Agresivna zunanja politika NSDAP je vodila v začetek druge svetovne vojne septembra 1939 z napadom na Poljsko.

Propad stranke in posledice

Po vojni katastrofi in kapitulaciji Nemčije maja 1945 je NSDAP prenehala obstajati kot del državnega sistema. Vodilne osebe so bile privedene pred mednarodna sodišča (npr. Nürnberški procesi) ali kaznovane v drugih postopkih. Po vojni je sledila denacifikacija, prepoved nacističnih simbolov in dolgotrajna refleksija družbe o odgovornosti za zločine režima.

Zapustina in pomen

NSDAP predstavlja primer, kako avtoritarne ideologije, kombinirane z močnim državnim aparatom, propagando in terorjem, lahko vodijo v množično krivico in uničenje. Študij njenih metod, ideologije in zločinov je pomemben za zgodovinsko razumevanje in za preprečevanje ponovitve podobnih pojavov v prihodnosti. Spomin na žrtve ter izobraževanje o vzrokih in mehanizmih totalitarnih gibanj ostajata ključna del evropske in svetovne zgodovine.