Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP): zgodovina in ideologija

Leta 1923 je nacistična stranka v Münchnu poskušala izvesti državni udar in prevzeti oblast v Nemčiji, vendar ji to ni uspelo. Ta spopad se je imenoval puč v pivnici. Hitler je bil zaradi izdajstva obsojen na pet let zapora. Vendar so ga po devetih mesecih izpustili iz zapora. Druge osebe, ki so sodelovale pri puču v pivnici, so bile obsojene na smrtno kazen ali 5 do 6 let zapora. Vlada je NSDAP v Nemčiji razglasila za nezakonito.

Adolf Hitler je v zaporu napisal večino svojega dela Mein Kampf ("Moj boj"). V tej knjigi je zapisal svoje politične ideje in načrte za prihodnost Nemčije.

Leta 1924 so Hitlerja predčasno izpustili iz zapora. Ponovno je ustanovil NSDAP. Oblast je želel pridobiti zakonito, z volitvami. V tem času je bila NSDAP le ena od nekaj skrajno desničarskih, nacionalističnih političnih strank v Nemčiji. Takrat je bilo še veliko drugih strank s podobnimi idejami. Nacistično stranko so podpirali pomembni ljudje, kot sta bila Fritz Thyssen in Emil Kirdorf, oba vodji velikih industrijskih podjetij.

Naslednje volitve v Reichstag so bile leta 1928. Na teh volitvah je nacistična stranka dobila 2,6 % glasov. Stranka se je odločila, da bo zmanjšala število antisemitskih sloganov, da bi na naslednjih volitvah dosegla boljši rezultat. Namesto tega se je NSDAP bolj osredotočila na zunanjo politiko in teroriziranje nemškega ljudstva. Na lokalnih volitvah v letih 1929 in 1930 je NSDAP osvojila približno 10 % glasov.

Leta 1930 je predsednik Paul von Hindenburg razpustil Reichstag. Nacistična stranka je v tem videla priložnost. Na volitvah 14. septembra 1930 je NSDAP dobila 18,3 % glasov in postala druga največja stranka v Nemčiji.

V tem času se je večina Nemcev želela znebiti Weimarske republike (Weimarer Republik). Weimar je bilo nemško mesto, v katerem je bila po prvi svetovni vojni napisana nemška ustava. Ljudje so želeli tudi močnejšo Nemčijo z več vojaki. Versajska pogodba je Nemčiji prepovedovala posedovanje nekaterih vrst orožja in ladij.

30. januarja 1933 je Franz von Papen ponudil Adolfu Hitlerju mesto nemškega kanclerja v nacionalističnem kabinetu. To je storil na skrivaj. Šlo je za Machtübergabe ali "prenos oblasti". Kasneje pa je NSDAP to začela imenovati Machtergreifung ("prevzem oblasti"). Za nacistično propagando je bilo bolje reči, da so prevzeli oblast od Weimarske republike, namesto da so postali zakonita vlada republike.

Zadnje svobodne volitve v weimarski Nemčiji so bile marca 1933. Nacistična stranka je dobila 44 % glasov. To ni bila večina. Po požaru Reichstaga jim je uspelo pridobiti dvotretjinsko večino, ki so jo potrebovali za sprejetje zakona o pooblastitvi (Ermächtigungsgesetz). S tem novim zakonom so razpustili parlament, Hitlerju dali pooblastila za vse, kar je želel, in razglasili vse politične stranke (razen nacistične stranke) za nezakonite.

Nato je nacistična stranka postala zelo pomembna. Ljudje so morali biti člani stranke, da so lahko dobili službo ali napredovali. Nacistična stranka je bila dejavna vse do predaje Nemčije zaveznikom 8. maja 1945.

NSDAP se je razpustila 8. maja 1945. Po tem NSDAP ni več obstajala.

Izvedli so nekaj reform, ki veljajo še danes. Na primer:

• Leta 1934 so se odločili, da ko se dve osebi poročita, je njuno premoženje še vedno ločeno.
• Pri plačevanju davkov lahko odštejete stroške prevoza od doma do službe in nazaj.
• krajem, ki so dajali posojila, so otežili odvzem blaga ljudem, ki so jim bili dolžni denar.
• Leta 1933 so sprejeli obsežne zakone o dobrem počutju in zaščiti živali, ki so osnova današnjih zakonov o zaščiti živali.

Vendar so nacisti naredili toliko slabih stvari, da je v Nemčiji zdaj prepovedano prikazovati simbol svastike (prikazan na zastavi zgoraj) ali uporabljati slogane, kot je Sieg Heil. Novembra 2010 je moral britanski poslanec Evropskega parlamenta Godfrey Bloom zapustiti parlament. To se je zgodilo, potem ko je na nemškega poslanca zakričal nacistično geslo "Ein Volk, ein Reich, ein Führer".

• "Sieg Heil! Sieg Heil! Sieg Heil! "
• "Slava zmage" (pogosta nacistična pesem na shodih)
• "Ein Volk, ein Reich, ein Führer!"
• "En narod, ena država, en vodja!"
• "Deutschland, erwache!"
• "Nemčija, zbudi se!" (priljubljena nacistična pesem Dietricha Eckarta. Nacisti so to geslo dali na številne propagandne transparente.)
• "Die Juden sind unser Unglück!"
• "Judje so naša nesreča!" (citat nemškega zgodovinarja Heinricha von Treitschkeja iz leta 1880)
• "Lang lebe unser ruhmvoller Führer!"
• "Naj živi naš slavni vodja!"
• "Heute Deutschland, morgen die Welt!"
• "Danes Nemčija, jutri svet!"
• "Die Deutschen immer vor dem Ausländer und den Juden!"
• "Nemec vedno pred tujcem in Judi!"
• "Sicher ist der Jude auch ein Mann, aber der Floh ist auch ein Tier"
• "Jud je gotovo tudi človek, a tudi bolha je žival."