Požar Reichstaga
Požar Reichstaga (nemško Der Reichstagsbrand) je bil požig stavbe Reichstaga, sedeža nemškega parlamenta, v Berlinu 27. februarja 1933. To je bil pomemben dogodek pri oblikovanju nacistične Nemčije.
Poklicali so berlinsko gasilsko postajo, ko so prišli policisti in gasilci, pa je bila večina stavbe že v plamenih. V stavbi so našli Marinusa van der Lubbeja. Bil je nizozemski komunist. Nacisti so trdili, da je to dokaz, da so komunisti začeli zaroto proti nemški vladi. Van der Lubbeja in štiri komunistične voditelje so kmalu zatem aretirali. Adolf Hitler, ki je štiri tedne prej postal nemški kancler, je pozval predsednika Paula von Hindenburga, naj sprejme izredni zakon, da bi se zoperstavil "konfrontaciji Komunistične partije Nemčije".
Posledično je bil sprejet Zakon o ustanovitvi iz leta 1933. Odlok o požaru Reichstaga je 28. februarja 1933 izdal nemški predsednik von Hindenburg po nasvetu kanclerja Adolfa Hitlerja kot odgovor na požar Reichstaga. Z odlokom je bila ukinjena večina državljanskih svoboščin v Nemčiji. Aretirani so bili številni komunisti, vključno z vsemi poslanci komunistične stranke v parlamentu. S tem so nacisti dobili večino v parlamentu, Hitler pa je dejansko postal diktator. Naslednje volitve so Hitlerju prinesle še več moči.
Nadaljnja preiskava se je nadaljevala. V začetku marca 1933 so na sodišče privedli tri moške. Vsi so bili visoki bolgarski agenti Kominterne. En komunist je bil spoznan za krivega in usmrčen, drugi so bili oproščeni in so odšli v Sovjetsko zvezo.
Zgodovinarji še vedno ne vedo, kdo je načrtoval požar in kdo ga je izvedel. To je še vedno predmet raziskovanja.
Vprašanja in odgovori
V: Kateri dogodek je bil požar Reichstaga?
O: Požar Reichstaga je bil požig stavbe Reichstaga, sedeža nemškega parlamenta, v Berlinu 27. februarja 1933.
V: Kdo je bil najden v goreči stavbi?
O: V goreči stavbi je bil najden Marinus van der Lubbe. Bil je nizozemski komunist.
V: Kaj je Hitler po požaru pozval predsednika Paula von Hindenburga, naj stori?
O: Po požaru je Adolf Hitler pozval predsednika Paula von Hindenburga, naj sprejme izredni zakon za boj proti "konfrontaciji Komunistične partije Nemčije". Posledično je bil sprejet zakon o pooblaščanju iz leta 1933.
V: Kateri odlok je nemški predsednik von Hindenburg izdal kot odgovor na požar?
O: Nemški predsednik von Hindenburg je kot odgovor na požar v Reichstagu izdal Odlok o požaru v Reichstagu, ki je ukinil večino državljanskih svoboščin v Nemčiji in povzročil aretacijo številnih komunistov, vključno z vsemi poslanci komunistične stranke v parlamentu.
V: Kako je to Hitlerju prineslo več moči?
O: To je Hitlerju dalo več moči, saj je postal dejanski diktator, ker je štiri tedne prej postal kancler in je zdaj zaradi aretacije vseh članov komunistične stranke imel večinski nadzor nad parlamentom.
V: Koga so kmalu zatem privedli pred sodišče, da bi preiskali, kdo je to načrtoval ali izvedel?
O: Kmalu zatem so bili pred sodišče zaradi preiskave o tem, kdo je načrtoval ali izvedel to dejanje, privedeni trije moški - visoki bolgarski agenti Kominterne. En komunist je bil spoznan za krivega in usmrčen, druga dva pa sta bila oproščena in sta se vrnila v Sovjetsko zvezo.
V: Ali že obstaja kakšen dokončen odgovor na vprašanje, kdo je načrtoval ali izvedel to dejanje?
O: Ne, dokončnega odgovora še ni, saj zgodovinarji še vedno ne vedo, kdo je to načrtoval ali izvedel, in to je še vedno predmet raziskav.
