Pakt Roerich

Nicholas Roerich

Ruski slikar in filozof Nikolaj Roerich (1874-1947) je začel sodobno gibanje za zaščito kulturnih predmetov, da bi dosegli "mir med civilizacijami".

Nikolaj Roerich se je rodil 9. oktobra 1874 v Sankt Peterburgu. Postal je uspešen slikar. Eno od njegovih slik je kupil ruski kralj Nikolaj II.

Po letu 1918 je Roerich zapustil Rusijo. Leta 1923 je bil v New Yorku ustanovljen Roerichov muzej. Trenutno se Roerichov muzej nahaja na Manhattnu, na vogalu 107. ulice in Riverside Drive. Nazadnje se je Roerich ustalil v dolini Kulu v Himalaji v Himalaji. Umrl je 13. decembra 1947.

Leta 1929 je Nicholas Roerich v sodelovanju s profesorjem pariške univerze Giorgejem Chklaverjem napisal osnutek mednarodne pogodbe o zaščiti kulturnih vrednot (Roerichov pakt).

Predsednik Franklin D. Roosevelt je imel odločilen vpliv na proces podpisa te pogodbe s strani vseh narodov ameriške celine. Roosevelt je v svojih zasebnih sobah hranil Roerichov doprsni kip.

Roerichov pakt je bil podlaga za Mednarodno konvencijo Združenih narodov o varstvu kulturnih vrednot v primeru oboroženega spopada, ki je bila podpisana leta 1954. Vendar vse zamisli Pakta Roerich niso v celoti uresničene v mednarodnem pravu, zlasti ne prednost ohranjanja kulturnih vrednot pred vojaško nujnostjo.

Nicholas Roerich

Ruski slikar in filozof Nikolaj Roerich (1874-1947) je začel sodobno gibanje za zaščito kulturnih predmetov, da bi dosegli "mir med civilizacijami".

Nikolaj Roerich se je rodil 9. oktobra 1874 v Sankt Peterburgu. Postal je uspešen slikar. Eno od njegovih slik je kupil ruski kralj Nikolaj II.

Po letu 1918 je Roerich zapustil Rusijo. Leta 1923 je bil v New Yorku ustanovljen Roerichov muzej. Trenutno se Roerichov muzej nahaja na Manhattnu, na vogalu 107. ulice in Riverside Drive. Nazadnje se je Roerich ustalil v dolini Kulu v Himalaji v Himalaji. Umrl je 13. decembra 1947.

Leta 1929 je Nicholas Roerich v sodelovanju s profesorjem pariške univerze Giorgejem Chklaverjem napisal osnutek mednarodne pogodbe o zaščiti kulturnih vrednot (Roerichov pakt).

Predsednik Franklin D. Roosevelt je imel odločilen vpliv na proces podpisa te pogodbe s strani vseh narodov ameriške celine. Roosevelt je v svojih zasebnih sobah hranil Roerichov doprsni kip.

Roerichov pakt je bil podlaga za Mednarodno konvencijo Združenih narodov o varstvu kulturnih vrednot v primeru oboroženega spopada, ki je bila podpisana leta 1954. Vendar vse zamisli Pakta Roerich niso v celoti uresničene v mednarodnem pravu, zlasti ne prednost ohranjanja kulturnih vrednot pred vojaško nujnostjo.

Kronologija pakta Roerich

• 1904: Nikolaj Roerich je predlagal idejo o zaščiti umetniških in znanstvenih dosežkov človeštva.
• 1914: Rosterič je med prvo svetovno vojno svojo zamisel predlagal takratni ruski cesarski vladi.
• 1929: Roerich je narodom predlagal sklenitev pakta za ohranitev umetniških in znanstvenih svetovnih zakladov.
• 1930: Roerichov pakt je bil predložen Odboru za muzeje pri Ligi narodov, ki ga je odobril. Ustanovljena sta bila "Odbor Roerichovega prapora miru" (New York) in "Odbor za Roerichov pakt" (Pariz).
• 1931: (Brugge, Belgija) ustanovljena "Union International pour le pact Roerich". 13. in 15. september: prva mednarodna konferenca, posvečena razglasitvi pakta Roerich (Brugge).
• 1932: 8. in 9. avgust 1932 - druga mednarodna konferenca pakta Roerich (v Bruggu). Ustanovljena "Fundacija Roerich pro Pace, Arte, Scientiae et Labore" (Brugge).
• 1933: 17. in 18. november 1933 - Tretja mednarodna konvencija Roerichovega pakta in prapora miru (Washington, ZDA).
• 1935: 15. aprila 1935: 21 držav Panameriške unije v Beli hiši v Washingtonu (ZDA) podpiše pogodbo o Roerichovem paktu.
• 1948: Indijska vlada je odobrila Roerichov pakt.
• 1954: V Haagu je bila 14. maja sprejeta "Mednarodna konvencija ZN o varstvu kulturnih vrednot v primeru oboroženega spopada". Kot podlaga za to konvencijo je bil uporabljen Roerichov pakt.
• 1956: Haaška konvencija je začela veljati 7. avgusta.

Kronologija pakta Roerich

• 1904: Nikolaj Roerich je predlagal idejo o zaščiti umetniških in znanstvenih dosežkov človeštva.
• 1914: Rosterič je med prvo svetovno vojno svojo zamisel predlagal takratni ruski cesarski vladi.
• 1929: Roerich je narodom predlagal sklenitev pakta za ohranitev umetniških in znanstvenih svetovnih zakladov.
• 1930: Roerichov pakt je bil predložen odboru za muzeje pri Ligi narodov, ki ga je odobril. Ustanovljena sta bila "Odbor Roerichovega prapora miru" (New York) in "Odbor za Roerichov pakt" (Pariz).
• 1931: (Brugge, Belgija) ustanovljena "Union International pour le pact Roerich". 13. in 15. september: prva mednarodna konferenca, posvečena razglasitvi pakta Roerich (Brugge).
• 1932: 8. in 9. avgust 1932 - druga mednarodna konferenca Roerichovega pakta (v Bruggu). Ustanovljena "Fundacija Roerich pro Pace, Arte, Scientiae et Labore" (Brugge).
• 1933: 17. in 18. november 1933 - Tretja mednarodna konvencija Roerichovega pakta in prapora miru (Washington, ZDA).
• 1935: 15. aprila 1935: 21 držav Panameriške unije v Beli hiši v Washingtonu (ZDA) podpiše pogodbo o Roerichovem paktu.
• 1948: Indijska vlada je odobrila Roerichov pakt.
• 1954: V Haagu je bila 14. maja sprejeta "Mednarodna konvencija ZN o varstvu kulturnih vrednot v primeru oboroženega spopada". Kot podlaga za to konvencijo je bil uporabljen Roerichov pakt.
• 1956: Haaška konvencija je začela veljati 7. avgusta.

Prapor miru

Roerichov pakt je predlagal zastavo za označevanje zaščitenih predmetov - zastavo miru, ki je bila bela tkanina z rdečim obročem in tremi rdečimi krogi. Znak je simboliziral združitev preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v obroč večnosti. Zamisli iz pakta so se odražale tudi v Roerichovi umetnosti. Simbol prapora miru je prikazan na številnih slikah Nikolaja Roericha.

Prapor miru

Roerichov pakt je predlagal zastavo za označevanje zaščitenih predmetov - zastavo miru, ki je bila bela tkanina z rdečim obročem in tremi rdečimi krogi. Znak je simboliziral združitev preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v obroč večnosti. Zamisli iz pakta so se odražale tudi v Roerichovi umetnosti. Simbol prapora miru je prikazan na številnih slikah Nikolaja Roericha.

Pomen pakta Roerich za enaindvajseto stoletje

Pakt Roerich ni le mednarodna pogodba. Vsebuje tudi pravne zamisli o novi vrsti države. Državni proračun bi moral vključevati sredstva za kulturo, umetnost in izobraževanje. Ti izdatki morajo biti večji od vojaških izdatkov. To je pravno priznanje, da je zaščita kulturnih objektov pomembnejša od vseh vojaških potreb. Roerich je menil, da je skrb za prihodnje generacije pomemben razlog za obstoj ustavnih držav.

Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je v govoru ob podpisu pogodbe o paktu Roerich dejal: "S tem, ko ta pakt odpiramo, da se ga držijo narodi sveta, si prizadevamo, da bi eno od načel, ki so bistvena za ohranitev sodobne civilizacije, postalo splošno veljavno. Ta pogodba ima duhovni pomen, ki je veliko globlji od samega besedila instrumenta." Roerichov pakt je bil pomemben korak k prihodnjemu razvoju nove pravne kulture. Določila Roerichovega koncepta temeljijo na ideji, da je glavna dolžnost države ohraniti nacionalno kulturo. Zamisli Roerichovega pakta še vedno niso v celoti prenesene v mednarodno pravo. Nekateri menijo, da je 21. stoletje pravi čas za uresničitev teh idej.

Pomen pakta Roerich za enaindvajseto stoletje

Pakt Roerich ni le mednarodna pogodba. Vsebuje tudi pravne zamisli o novi vrsti države. Državni proračun bi moral vključevati sredstva za kulturo, umetnost in izobraževanje. Ti izdatki morajo biti večji od vojaških izdatkov. To je pravno priznanje, da je zaščita kulturnih objektov pomembnejša od vseh vojaških potreb. Roerich je menil, da je skrb za prihodnje generacije pomemben razlog za obstoj ustavnih držav.

Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je v govoru ob podpisu pogodbe o paktu Roerich dejal: "S tem, ko ta pakt odpiramo, da se ga držijo narodi sveta, si prizadevamo, da bi eno od načel, ki so bistvena za ohranitev sodobne civilizacije, postalo splošno veljavno. Ta pogodba ima duhovni pomen, ki je veliko globlji od samega besedila instrumenta." Roerichov pakt je bil pomemben korak k prihodnjemu razvoju nove pravne kulture. Določila Roerichovega koncepta temeljijo na ideji, da je glavna dolžnost države ohranjanje nacionalne kulture. Zamisli Roerichovega pakta še vedno niso v celoti prenesene v mednarodno pravo. Nekateri menijo, da je 21. stoletje pravi čas za uresničitev teh idej.

Sorodne strani

• Mednarodno pravo
• Humanizem
• Kultura
• Pogodba
• Pravna država

Sorodne strani

• Mednarodno pravo
• Humanizem
• Kultura
• Pogodba
• Pravna država