Franklin D. Roosevelt (1882–1945) — 32. predsednik ZDA, arhitekt New Deala

Franklin Delano Roosevelt (30. januar 1882 - 12. april 1945) je bil 32. predsednik Združenih držav Amerike od leta 1933 do svoje smrti leta 1945. Na položaju predsednika je bil 12 let, umrl pa je kmalu po začetku svojega četrtega mandata, ki je bil najdaljši, kar jih je kdajkoli preživel na tem položaju. Po njegovi smrti je začel veljati dvaindvajseti amandma. Z njim je bilo omejeno trajanje predsedniškega mandata. Preden je postal predsednik, je bil med letoma 1929 in 1932 guverner zvezne države New York, med letoma 1913 in 1920 pomočnik ameriškega sekretarja za mornarico in senator zvezne države New York.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Roosevelt se je rodil v bogati newyorški družini iz višjega srednjega sloja in je bil izobražen na elitnih šolah: Groton, nato na univerzi Harvard, kjer je diplomiral, in kasneje na pravni fakulteti Columbia (čeprav tam ni končal aktivne pravniške prakse). Njegova zgodnja kariera je vodila v politiko – bil je izvoljen v zvezno senatsko zborovanje zvezne države New York, nato pa je sprejel položaj pomočnika sekretarja za mornarico pod predsednikom Woodrow Wilsonom.

Polio, osebno življenje in odnos z Eleanor

V zgodnjih tridesetih je poročal o prvih znanilih bolezni; leta 1921 je zbolel za otroško paralizo (polio), ki ga je trajno ohromila od pasu navzdol. Zanjo je bil značilen hud boj z omejitvami gibanja; kljub temu se je vrnil v politiko in ohranil javno podobo močnega voditelja. Njegovo zasebno življenje je močno zaznamovala žena Eleanor Roosevelt, ki je bila vplivna javna osebnost, reformistka in pomembna partnerica v njegovem političnem delu.

Vzpon do Bele hiše in volitve

Po mandatih v državnem senatu in kot pomočnik sekretarja za mornarico se je FDR uveljavil kot guverner New Yorka (1929–1932). Iz izkušnje v guvernerstvu je izpeljal politični program in si pridobil podporo stranke, kar mu je omogočilo zmago na predsedniških volitvah 1932. Kasneje je bil ponovno izvoljen leta 1936, 1940 in 1944 – edini predsednik ZDA, ki je vodil štiri mandate.

New Deal – odgovori na veliko depresijo

Ko je imel država leta 1933 pred seboj popolno gospodarsko krizo, je Roosevelt uveljavil obsežen paket reform in državnih programov, znan kot New Deal. Glavne sestavine so vključevale:

• nujne ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema (banking holiday, okrepitev nadzora in zaupanje strank z zavarovanjem vlog);
• ustvarjanje delovnih programov, kot sta Works Progress Administration (WPA) in Civilian Conservation Corps (CCC);
• investicije v javno infrastrukturo (npr. Public Works Administration in Tennessee Valley Authority);
• ustanovitev regulatornih teles, kot so SEC (za finančne trge) in širitev zavarovanja bank (FDIC);
• sprejetje Socialne varnosti (Social Security Act, 1935), ki je uvedla pokojnine in podporo za brezposelne ter določene oblike socialne pomoči.

New Deal je znatno izboljšal materialne razmere mnogih Američanov in preoblikoval odnos med zvezno vlado in gospodarstvom, čeprav je bil tudi tarča kritik (npr. poskus razširitve Vrhovnega sodišča, znan kot "court-packing" 1937) in ni odpravil vseh težav – poštena gospodarska okrevanja so bila delno preklicana z recesijo 1937–38.

Vodenje med drugo svetovno vojno

V času njegovega predsedovanja je ZDA vstopila v drugo svetovno vojno po napadu na Pearl Harbor decembra 1941. Roosevelt je vodil državo skozi prehod iz mirovnega v vojaški čas, uvedel programe za obsežno industrijsko mobilizacijo in s premišljenimi diplomatičnimi potezami krepil zavezništva z Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Pomembne pobude in dogodki vključujejo:

• program Lend-Lease, s katerim so ZDA pomagale zaveznikom še pred neposrednim vstopom v vojno;
• sklenitev vojnih in političnih partnerstev s Churchillom in drugimi voditelji (npr. Atlantska listina 1941);
• udeležba na konferencah, ki so oblikovale povojni svetovni red – med njimi je bila tudi Jalta (februar 1945), kjer so se srečali Roosevelt, Churchill in Stalin;
• pobuda za ustanovitev Organizacije združenih narodov, katere temelj je bil postavljen med vojno z močno podporo FDR.

Ob tem je treba omeniti tudi kontroverzne odločitve njegove administracije, kot je podpis izvršne odredbe 9066 (1942), ki je vodila v internacijo japonsko-ameriških državljanov — odločitev, ki se je kasneje znašla pod ostrimi zgodovinskimi kritikami.

Smrt, nasledstvo in zapuščina

Franklin D. Roosevelt je umrl 12. aprila 1945 v letovišču Warm Springs v Georgii zaradi možganske krvavitve (intracerebralni krvavitev). Po njegovi smrti je funkcijo predsednika prevzel podpredsednik Harry S. Truman. Njegova nenadna smrt je tudi pospešila prizadevanja za spremembo ustave glede omejitve mandata — kasneje je bil sprejet dvaindvajseti amandma, ki omejuje predsednikovanje na dva izvoljena mandata.

Rooseveltova zapuščina je obsežna in večplastna: na eni strani ga pogosto označujejo kot arhitekta sodobne ameriške države, katere temelj so socialna varnost, regulacija finančnih trgov in močna vloga zvezne oblasti pri zagotavljanju blaginje; na drugi strani pa kritiki opozarjajo na omejitve New Deala pri odpravi rasnih neenakosti in sporne vojne ukrepe. Roosevelt ostaja ena najbolj vplivnih osebnosti ameriške zgodovine — predmet številnih študij, spomenikov in muzejev (vključno s predsedniško knjižnico in muzejem v Hyde Parku).

Simboli in kulturni vpliv

FDR je znan tudi po svojih fireside chats — radiodržavnih govorih, ki so izpopolnili način komunikacije predsednika z javnostjo. Njegov obraz je upodobljen na ameriški desetcentni kovancu (dime), njegova politična ostaja pa vpliva na razprave o vlogi vlade pri reševanju gospodarskih kriz in vodenju v času vojne.