Eleanor Roosevelt – biografija prve dame ZDA in borke za človekove pravice

Ozadje

Njen rojstni kraj je 56 West 37th Street, New York, New York. Njena starša sta bila Elliott Roosevelt I. in Anna Hall Roosevelt. Za mlado Anno Roosevelt sta se rodila dva brata. Družino Roosevelt sta dopolnila Elliott mlajši (1889-1893) in Hall Roosevelt (1891-1941). Franklin Roosevelt, ki je pozneje postal njen mož, je bil njen bratranec in sestrična v petem kolenu.

Bila je priljubljena nečakinja Theodorja Roosevelta, enega od predsednikov Združenih držav Amerike.

Njena družina je bila potomka Claesa Martenszena van Rosenvelta. Ta je v Novi Amsterdam na Manhattnu prišel z Nizozemske v štiridesetih letih 16. stoletja. Njegova vnuka, Johannes in Jacobus, sta začela dve veji družine Roosevelt. Potomci Johannesa so bili Rooseveltovi iz Oyster Baya v New Yorku. Potomci Jacobusa so bili Rooseveltovi iz Hyde Parka v New Yorku. Eleanor je bila potomka Johannesove veje. Njen bodoči mož Franklin je bil potomec veje Jacobus.

Theodore Roosevelt, eden od predsednikov ZDA, je bil njen stric. Eleanor, bodoči prvi dami, je bil kot oče. Anna Eleanor je rada uporabljala ime Eleanor, ime Anna Eleanor pa je uporabljala le v uradnih dokumentih in pri podpisovanju bančnih čekov. Po materini strani je bila potomka Williama Livingstona, podpisnika ameriške ustave.

Otroštvo

Njeni starši so zgodaj umrli. Nato jo je vzgajala babica Marry Ludlow Hall (1843-1919). Otroštvo je preživela v Tivoliju v New Yorku. Večina družinskih članov njene matere jo je ponavadi gledala zviška, morda zaradi njenega preprostega videza in 180 cm visokega okvirja. Celo Rooseveltovi iz Hyde Parka, vključno z njeno bodočo taščo Saro Delano Roosevelt, so ji dajali pripombe o Rooseveltovih z Manhattna: "mi smo videti in imamo denar."

V zadnjem času so se pojavile obtožbe, da se je v domu svoje babice počutila negotovo. Številni moški člani so uživali veliko pijače. Nekoč, ko je bila na obisku pri teti Bamie Roosevelt (sestri Theodorja Roosevelta), se je zlomila in v solzah vzkliknila: "Nimam pravega doma."

Teta Bamie nam je bila v veliko pomoč. Poskušala ji je poiskati boljše možnosti za izobraževanje. Poskrbela je, da je Eleanor odšla na izobraževanje v Anglijo, in Eleanor je z veseljem privolila.

Izobraževanje

Bamie Roosevelt, sestra Theodorja Roosevelta, je Eleanor spodbujala, naj se dobro izobrazi. Odšla je v London in se začela šolati v dekliškem internatu v Allenswoodu zunaj Londona. Tam je študirala med letoma 1899 in 1902. Njena ravnateljica je bila Mademoiselle Marie Souvestre. Pozneje se je Eleanor spominjala, da je bila Souvestreova ena od treh glavnih oseb, ki so vplivale na njeno življenje.

Poleti je Eleanor skupaj z ravnateljico Souvestre obiskala Evropo. Študirala je tudi zgodovino, jezik in književnost. Zanimala se je za socialno pravičnost, študij pa ji je dal znanje in samozavest, da je lahko predstavila svoja stališča o številnih vprašanjih. Eden njenih najlepših trenutkov na šoli v Allenswoodu je bil, ko se je uvrstila v ekipo za hokej na travi. Bila je ena izmed najljubših učenk šole, in ko se je vrnila v ZDA, jo je šola pogrešala.

Eleanor in FDR

Eleanor in Franklin Delano Roosevelt (FDR) sta se spoznala leta 1902, ko je bil študent na Harvardu. Hodila sta na zmenke in se novembra 1903 zaročila. Vendar je FDR-jeva mati nasprotovala njuni poroki. FDR-ja je celo poslala na dolgo turnejo, da bi odložila poroko in spremenila njegovo mnenje. Vendar sta se na dan svetega Patrika (17. marca 1905) FDR in Eleanor poročila. Predsednik Theodore Roosevelt je prevzel slovesno vlogo poročne priprave neveste. Po poroki je Eleanorina tašča še naprej svetovala (in se morda vmešavala) v življenje mladega para.

Po moževi smrti leta 1945 je Eleanor Roosevelt še naprej živela na posestvu Hyde Park v kamniti hiši v bližini glavne hiše. Struktura je nastala kot majhna tovarna pohištva Val-Kill Industries, nato pa je bila preurejena v hiško, ki so jo uporabljali Eleanor in njeni tesni prijatelji. Koča je Eleanor omogočala zasebnost, ki si jo je želela že vrsto let, in jo je imela za svoj prvi pravi dom. Koča se zdaj imenuje Center Eleanor Roosevelt in gosti številne programe, ki nadaljujejo njeno zapuščino.

Svojo vlogo prve dame je začela opravljati leta 1933 z začetkom prvega mandata svojega moža kot predsednika Združenih držav Amerike. Eleanor je bila aktivna prva dama z lastno ideologijo o številnih vprašanjih.

Podpirala je gibanje za državljanske pravice in pravice Afroameričanov. Vendar je njen mož potreboval podporo demokratov iz južnih zveznih držav ZDA. Zato ni bil glasen glede ameriškega gibanja za državljanske pravice. Eleanor je namesto tega postala njegova povezava z afroameriškim prebivalstvom in pomagala Franklinu Rooseveltu pridobiti veliko glasov.

Leta 1939 so hčere ameriške revolucije afroameriški operni pevki Marian Anderson zaradi njene rase zavrnile dovoljenje za nastop v Ustavni dvorani v Washingtonu. Eleanor je poskrbela, da je Andersonova na velikonočno nedeljo nastopila na stopnicah Lincolnovega spomenika pred 70.000 gledalci. Več milijonov ljudi je nastop poslušalo tudi po radiu.

Med drugo svetovno vojno je bila Eleanor Roosevelt zelo dejavna. Nekoč je sopredsedovala tudi odboru za civilno obrambo. Obiskala je številne kraje, tako civilne kot vojaške, da bi okrepila vojno moralo. Še posebej je podpirala Afroameričane in ženske.

Med drugo vojno je njen mož kot predsednik Združenih držav podpisal odredbo z imenom Izvršni ukaz 9066. S tem ukazom je bilo v posebna taborišča zaprtih približno 110.000 ameriških državljanov japonskega porekla. Eleanor je nasprotovala moževi odločitvi, da podpiše ta ukaz.

Nekaj časa je za oglaševanje za Panameriški urad za kavo zaslužila 1000 dolarjev na teden. Urad je podpiralo in financiralo osem tujih vlad. Ameriško zunanje ministrstvo je poskušalo preklicati dogovor, vendar mu to ni uspelo.

Po drugi svetovni vojni je skupaj z Renéjem Cassinom, Johnom Petersom Humphreyjem in drugimi pripravila osnutek deklaracije za Združene narode: Splošno deklaracijo ZN o človekovih pravicah. Bila je tudi prva predsednica Komisije ZN za človekove pravice. Generalna skupščina Združenih narodov je 10. decembra 1948 sprejela deklaracijo. S tem je zelo zaslovela in to je bil zanjo velik dosežek.

Približno štiri desetletja, od dvajsetih let 20. stoletja do svoje smrti leta 1962, se je Eleanor še naprej ukvarjala s političnimi zadevami. Nasprotovala je spremembi zakona o enakih pravicah. Menila je, da bi ta amandma ameriškemu kongresu preprečil sprejetje drugih predpisov za zaščito delavk.

Rooseveltova je bila odlična lokostrelka in ena prvih sodobnih žensk, ki so se ukvarjale z lovom z lokom. O svojih lovskih izkušnjah je z moškim imenom "Chuck Painton" pisala celo v takrat priljubljeni lovski reviji Ye Sylvan Archer. Ena od Rooseveltovih dragocenih lovskih trofej je krasila knjižnico njenega moža. Zdaj je del zbirke Community Forum v ustanovi Smithsonian.

Katoliško vprašanje

Julija 1949 je njen negotov odnos do ameriških katoličanov sprožil javno razpravo s katoliškim nadškofom v New Yorku, kardinalom Francisom Spellmanom. Eleanor je pisala proti nekaterim predlogom, kot je financiranje nekaterih (nereligioznih) dejavnosti katoliških šol, na primer avtobusnih prevozov za učence. Spellman je poudaril, da je vrhovno sodišče nedavno potrdilo takšne določbe. Prav tako jo je obtožil protikatolicizma. Večina demokratov se je zbrala za Eleanor Roosevelt in jo podprla. Spellman je prišel na Eleanorin dom v Hyde Parku, da bi premostil njune razlike.

Vsekakor pa Eleonora med katoličani nikoli ni bila tako priljubljena kot njen mož. Prav tako niso bili navdušeni nad Eleanorino podporo gibanju za nadzor rojstev. Prav tako so ji zamerili njeno predvojno (pred drugo svetovno vojno) sponzoriranje Ameriškega mladinskega kongresa, v katerem so bili močno zastopani komunisti, katoliške mladinske skupine pa niso bile zastopane.

New York in nacionalna politika

Leta 1954 je Carmine DeSapio na volitvah za generalnega državnega tožilca v New Yorku vodil kampanjo proti Eleanorinemu sinu Franklinu D. Rooseveltu mlajšemu. Franklin (mlajši) je izgubil. Eleanor je menila, da je DeSapio odgovoren za sinov poraz. DeSapiovo politično ravnanje jo je odbijalo do konca petdesetih let prejšnjega stoletja. Skupaj s starimi prijatelji, kot sta bila Herbert Lehman in Thomas Finletter, ji je leta 1961 uspelo odstraniti DeSapia z oblasti.

Eleanor Roosevelt je bila tesna prijateljica Adlaia Stevensona. Na predsedniških volitvah leta 1952 in 1956 je podprla njegovo kandidaturo. Leta 1960 je ponovno podprla Stevensona, vendar je predsedniško nominacijo prejel John F. Kennedy.

Leta 1964 je Eleanor Roosevelt pomagala pri ustanovitvi mednarodnega parka Roosevelt Campobello International Park na otoku Campobello v Novem Brunswicku, velikega 2.800 hektarjev. To je sledilo darilu Rooseveltovega poletnega posestva kanadski in ameriški vladi.

Teta in tašča

Sara Delano Roosevelt je bila njena tašča. Še preden se je Eleanor poročila s FDR, ni imela dobrega odnosa s Saro Delano. Biografi in zgodovinarji še vedno razpravljajo o tem vprašanju in razlogih za njun težavni odnos. Vendar je Eleanor v prvih letih zakona cenila predloge svoje tašče, dokler sama ni pridobila zaupanja v domače zadeve.

Morda je Sara svojemu sinu FDR želela velik uspeh na vseh področjih življenja, tudi v zakonu. Vedno mu je bila tako naklonjena, da ga je razvajala. FDR-jevim in Eleanorinim otrokom je celo podarjala draga darila. Včasih je imela Eleanor težave, ki so se pojavile zaradi takšnih dragih daril njene tašče.

Oyster Bay Roosevelt

Eleanor je vedno uživala naklonjenost svojega strica Theodorja Roosevelta, glavnega predstavnika družine Oyster Bay Roosevelt. Vendar je bila v sporu s svojo sestrično Alice Roosevelt. Alice je bila hči Theodorja Roosevelta. Stric Theodore je menil, da je Eleanorino vedenje bolj odgovorno, družbeno sprejemljivo in kooperativno od njegove lastne hčerke Alice. Alice je bila lepa in zelo fotogenična, vendar uporniška oseba. Včasih ji je Theodore Roosevelt rekel: "Zakaj ne moreš biti bolj podobna 'sestrični Eleanor'?" Te izkušnje so za vse življenje položile temelje nesrečnemu odnosu med dvema uglednima bratrancema.

Z vzponom politične kariere FDR so se odnosi med Eleanor in Oyster Bay Rooseveltovimi poslabšali. Pojavile so se pripombe "sestrične Alice", kot je njen opis FDR-ja kot "dve tretjini kaše in eno tretjino Eleanor". Vendar je ob FDR-jevi predsedniški inavguraciji leta 1933 vabila dobila tudi Alice, da bi se je udeležila skupaj z bratoma Kermitom Rooseveltom in Archibaldom Rooseveltom, s katerima si je bila Eleanor blizu.

Leta 1961 so bili vsi zvezki njene avtobiografije zbrani v knjigi The Autobiography of Eleanor Roosevelt. Vendar bo natisnjena šele 45 let pozneje.

Eleanor Roosevelt je svojega moža preživela skoraj 20 let. Od leta 1919 je bolehala za tuberkulozo kostnega mozga. Ta se je občasno ponavljala.

Umrla je 7. novembra 1962 zvečer v svojem stanovanju na Manhattnu v New Yorku zaradi tuberkuloze. Ob smrti je bila stara 78 let. Pokopana je poleg svojega moža Franklina D. Roosevelta v Hyde Parku v New Yorku. Ljudje so jo imeli tako radi, da je bila takrat objavljena spominska karikatura, ki je preprosto prikazovala dva angela, ki gledata navzdol proti odprtini v oblakih, z napisom "Ona je tukaj", saj ni bil potreben noben uvod in so ljudje lahko razumeli, da "ona" pomeni Eleanor Roosevelt.

Eleanor Roosevelt je bila vse življenje zelo zvesta Theodorju Rooseveltu ("stricu Tedu"). Med njenim premoženjem je bila tudi članska izkaznica združenja Theodore Roosevelt Association.

Leta 1968 je prejela nagrado Združenih narodov na področju človekovih pravic. Po njeni smrti so ji neuspešno želeli podeliti Nobelovo nagrado za mir.

• Franklin Delano Roosevelt
• Elliott Roosevelt I
• Anna Hall Roosevelt
• Dvorana Roosevelt
• Theodore Roosevelt
• Molly Yard
• Lucy Page Mercer Rutherfurd