John F. Kennedy (JFK) – 35. predsednik ZDA: življenje, politika, atentat
John F. Kennedy (JFK), 35. predsednik ZDA: življenje, politika, kubanska raketna kriza, vesoljska tekma in tragični atentat — zgodovina, vpliv in zapuščina.
John Fitzgerald Kennedy (29. maj 1917 - 22. november 1963), pogosto imenovan JFK ali Jack, je bil 35. predsednik Združenih držav Amerike. Funkcijo je opravljal od leta 1961 do 1963, ko je bil ubit v atentatu. S 43 leti je bil najmlajši predsednik, izvoljen na to funkcijo. Med dogodki v času njegovega predsedovanja so bili invazija v Prašičjem zalivu, kubanska raketna kriza, gradnja berlinskega zidu, vesoljska tekma, gibanje za državljanske pravice in zgodnje faze vietnamske vojne. Bil je prvi katoliški predsednik ZDA in najmlajši predsednik Združenih držav, ki je umrl na položaju.
Zgodnje življenje in vojaška služba
Rojen je bil v bogati politični družini Kennedy v Brooklineu, Massachusetts. Študiral je na univerzah v Chestnut Hillu in pozneje diplomiral na Harvardu (1940). Leta 1941 je vstopil v ameriško mornarico; med drugo svetovno vojno je bil poveljnik torpednega čolna PT-109. Po trku z japonskim čolnom je pomagal rešiti preživele člane posadke in postal vojni junak, kar je pozneje oblikovalo njegovo javno podobo.
Politična pot
Po vojni je nastopil v politiko kot član Predstavniškega doma (izvoljen 1946), kasneje pa je bil leta 1952 izvoljen v ameriški senat. Leta 1957 je prejel Pulitzerjevo nagrado za knjigo Profiles in Courage. V predsedniško tekmo 1960 je vstopil kot kandidat Demokratske stranke in v tesnih volitvah premagal republikanca Richarda Nixona — odločilen pomen so imele prve televizijske predsedniške debate, ki so oblikovale javno mnenje.
Predsedovanje (1961–1963)
Njegov programski okvir je bil poznan kot New Frontier, ki je vključeval reforme na področju gospodarstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva in boj proti revščini. Poudarjal je podporo raziskavam, zlasti vesoljskemu programu; leta 1961 je postavil cilj, da ZDA v desetletju pristanejo na Luni.
Notranja politika
Kot predsednik je podprl gibanje za državljanske pravice in leta 1963 napovedal obsežen zakonodajni paket za odpravo rasne segregacije, ki pa je bil sprejet šele po njegovi smrti. V svojem mandatu je predlagal davčne reforme in druge gospodarske ukrepe za spodbujanje rasti ter povečal pritisk na segregacijske oblasti, kadar je bilo potrebno (npr. po pooblastilih za posredovanje v primeru vpisa Jamesa Mereditha na Univerzo v Mississippiju).
Zunanja politika
V času njegovega predsedovanja so bile odnose z ZSSR in hladna vojna osrednje vprašanje. Napaka slabo pripravljene invazije v Prašičjem zalivu aprila 1961 je bila precejšnje diplomatsko in politično fiasko. Najnevarnejši trenutek je bila kubanska raketna kriza oktobra 1962, ko je komunikacija in diplomatsko ukvarjanje povsem odvrnilo jedrsko katastrofo in je bilo sklenjeno dogovorjeno umikanje sovjetskih raket s Kube v zameno za javno in tajno umik ameriških raket iz Turčije. Berlin je ostal vroča točka — gradnja berlinskega zidu leta 1961 je simbolizirala napetosti, Kennedy pa je med obiskom leta 1963 znano izrekel besede solidarnosti z Zahodnim Berlinom.
Vojen konflikt v Vietnamu
Med njegovim mandatom so se ZDA poglobile v angažma v Južnem Vietnamu: povečalo se je število vojaških svetovalcev in pomoč južnovietnamski vladi. Odločitve in naslovi, sprejeti v njegovem mandatu, so postavili temelj za širitev konflikta po njegovi smrti.
Atentat in posledice
22. novembra 1963 je bil Kennedy ubit med vožnjo v odprtem avtomobilskem konvoju v Dallasu, Texas. Uradna preiskava, Warrenova komisija (1964), je zaključila, da je atentat izvedel samooklicani strelec Lee Harvey Oswald. Kljub temu so ostala številna vprašanja in teorije zarote; leta 1979 je preiskava kongresa (House Select Committee on Assassinations) sklenila, da je bila verjetno zagotovljena zarota, čeprav so bili viri in dokazi predmet razprav in kasnejših kritik.
Kennedy je pokopan na pokopališču Arlington; njegovo tragično zgodbo je zaznamovala podoba družine, žalovanje in simbolika (vključno z otrokom Johnom F. Kennedyjem mlajšim in soprogo Jacqueline), ki so oblikovali kultni odnos javnosti do njegove osebe.
Dediščina
John F. Kennedy je ostal v ameriški in svetovni zavesti kot simbol mladosti, karizme in upanja na spremembe. Njegovi govori in ukrepi so spodbudili ambiciozne programe, posebej v znanosti in civilnih pravicah. Hkrati so njegove odločitve na področju zunanje politike in vojaškega angažiranja sprožile dolgotrajne debate o ameriški vlogi v svetu.
Osebno: Bil je poročen z Jacqueline Bouvier (Jackie), imel je otroke Caroline in Johna Jr. Dva otroka sta umrla kmalu po rojstvu — Arabella (neživorojena) in Patrick, ki je umrl leta 1963. Kennedy je ostal pomembna osebnost ameriške zgodovine, katere življenje in smrt še vedno vzbujata zanimanje zgodovinarjev in širše javnosti.
Zgodnje življenje
Kennedy se je rodil 29. maja 1917 v Brooklinu v Massachusettsu. Bil je drugi od devetih otrok Josepha P. Kennedyja (1888-1969). Njegov oče je bil poslovnež in pozneje veleposlanik ZDA v Združenem kraljestvu med letoma 1938 in 1940. Njegova mati je bila Rose Fitzgerald (1890-1995).
Kennedy je na univerzi Harvard diplomiral iz mednarodnih odnosov. Pred začetkom druge svetovne vojne se je poskušal pridružiti ameriški vojski, vendar so ga zaradi težav s hrbtom zavrnili, zato se je pridružil mornarici. Ko je leta 1943 japonski rušilec potopil njegov čoln PT, si je resno poškodoval hrbet. Kljub temu je rešil preživele člane posadke, za kar je bil pozneje nagrajen z medaljo za hrabrost.
Leta 1946 je bil izvoljen v ameriški kongres, leta 1952 pa v senat ZDA. 12. septembra 1953 se je poročil z Jacqueline Bouvier. Zakonca sta imela štiri otroke: mrtvorojeno hčerko (r. 1956), Caroline (r. 1957), Johna (1960-1999) in Patricka, ki se je prezgodaj rodil avgusta 1963 in živel le dva dni.
Predsedstvo
Kennedy je bil član Demokratske stranke Združenih držav Amerike. Na predsedniških volitvah leta 1960 je premagal nasprotnika iz republikanske stranke Richarda Nixona. Kennedy je bil najmlajši izvoljeni predsednik doslej. Bil je tudi prvi rimskokatoliški predsednik in prvi predsednik, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado. Kennedy je bil zelo dober govornik in je navdihnil novo generacijo mladih Američanov.
Na začetku svojega mandata je odobril načrt Cie za napad na Kubo. Ko se je invazija izkazala za neuspešno, se je začela kubanska raketna kriza. Med krizo je Kuba pri Sovjetski zvezi naročila veliko jedrskih raket. Takrat je bil svet najbližje jedrski vojni. Kennedy je ukazal ladjam ameriške mornarice, naj obkrožijo Kubo. Krizo je končal na miren način s sklenitvijo sporazuma s Sovjetsko zvezo. Dogovorila sta se, da bo Sovjetska zveza prenehala prodajati jedrsko orožje Kubi. V zameno bi ZDA umaknile svoje rakete iz Turčije in obljubile, da ne bodo nikoli več napadle Kube.
Oblikoval je tudi načrt, imenovan Nova meja. Šlo je za vrsto vladnih programov, kot je na primer obnova mest, ki naj bi pomagali revnim ljudem in delavskemu razredu. Ustanovil je mirovne enote za pomoč revnim državam po vsem svetu. Strinjal se je z velikim znižanjem davkov, da bi pomagal gospodarstvu. Pozval je tudi k sprejetju zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, s katerim sta bili diskriminacija in segregacija nezakoniti. Kennedy je nameraval s kubanskim premierom Fidelom Castrom doseči sporazum o razreševanju sporov in umakniti vse ameriške vojaške svetovalce iz Vietnama.
Atentat
Kennedy je bil umorjen 22. novembra 1963 v Dallasu v Teksasu. Skozi mesto se je peljal v avtomobilu z odprto streho skupaj z Johnom Connallyjem, guvernerjem Teksasa. Ko je avtomobil zapeljal na trg Dealey Plaza, so bili sproženi streli. Kennedy je bil ustreljen enkrat v grlo in enkrat v glavo. Odpeljali so ga v 4 milje (6,4 km) oddaljeno bolnišnico Parkland Memorial Hospital. Ob 13.00 so Kennedyja razglasili za mrtvega.
Glavni osumljenec za umor je bil Lee Harvey Oswald, nekdanji ameriški marinec, ki so ga istega dne aretirali zaradi umora policista J. D. Tippita. Oswald je zanikal, da bi koga ustrelil, in dva dni pozneje, 24. novembra, ga je ubil Jack Ruby.
Kennedy je imel državni pogreb 25. novembra, tri dni po umoru, v bližini Bele hiše. Pokopan je bil na nacionalnem pokopališču Arlington v Arlingtonu v Virginiji.
Zapuščina
Po Kennedyjevi smrti je oblast prevzel Lyndon Johnson (njegov podpredsednik), ki je številne Kennedyjeve zamisli uresničil v zakonu (glej "Velika družba").
Kennedy je bil zelo priljubljen predsednik in je priljubljen še danes. Velja za enega največjih predsednikov, ki se v javnih anketah in raziskavah javnega mnenja uvršča visoko.
Iskati