John F. Kennedy

Zgodnje življenje

Kennedy se je rodil 29. maja 1917 v Brooklinu v Massachusettsu. Bil je drugi od devetih otrok Josepha P. Kennedyja (1888-1969). Njegov oče je bil poslovnež in pozneje veleposlanik ZDA v Združenem kraljestvu med letoma 1938 in 1940. Njegova mati je bila Rose Fitzgerald (1890-1995).

Kennedy je na univerzi Harvard diplomiral iz mednarodnih odnosov. Pred začetkom druge svetovne vojne se je poskušal pridružiti ameriški vojski, vendar so ga zaradi težav s hrbtom zavrnili, zato se je pridružil mornarici. Ko je leta 1943 japonski rušilec potopil njegov čoln PT, si je resno poškodoval hrbet. Kljub temu je rešil preživele člane posadke, za kar je bil pozneje nagrajen z medaljo za hrabrost.

Leta 1946 je bil izvoljen v ameriški kongres, leta 1952 pa v senat ZDA. 12. septembra 1953 se je poročil z Jacqueline Bouvier. Zakonca sta imela štiri otroke: mrtvorojeno hčerko (r. 1956), Caroline (r. 1957), Johna (1960-1999) in Patricka, ki se je prezgodaj rodil avgusta 1963 in živel le dva dni.

Predsedstvo

Kennedy je bil član Demokratske stranke Združenih držav Amerike. Na predsedniških volitvah leta 1960 je premagal nasprotnika iz republikanske stranke Richarda Nixona. Kennedy je bil najmlajši izvoljeni predsednik doslej. Bil je tudi prvi rimskokatoliški predsednik in prvi predsednik, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado. Kennedy je bil zelo dober govornik in je navdihnil novo generacijo mladih Američanov.

Na začetku svojega mandata je odobril načrt Cie za napad na Kubo. Ko se je invazija izkazala za neuspešno, se je začela kubanska raketna kriza. Med krizo je Kuba pri Sovjetski zvezi naročila veliko jedrskih raket. Takrat je bil svet najbližje jedrski vojni. Kennedy je ukazal ladjam ameriške mornarice, naj obkrožijo Kubo. Krizo je končal na miren način s sklenitvijo sporazuma s Sovjetsko zvezo. Dogovorila sta se, da bo Sovjetska zveza prenehala prodajati jedrsko orožje Kubi. V zameno bi ZDA umaknile svoje rakete iz Turčije in obljubile, da ne bodo nikoli več napadle Kube.

Oblikoval je tudi načrt, imenovan Nova meja. Šlo je za vrsto vladnih programov, kot je na primer obnova mest, ki naj bi pomagali revnim ljudem in delavskemu razredu. Ustanovil je mirovne enote za pomoč revnim državam po vsem svetu. Strinjal se je z velikim znižanjem davkov, da bi pomagal gospodarstvu. Pozval je tudi k sprejetju zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, s katerim sta bili diskriminacija in segregacija nezakoniti. Kennedy je nameraval s kubanskim premierom Fidelom Castrom doseči sporazum o razreševanju sporov in umakniti vse ameriške vojaške svetovalce iz Vietnama.

Atentat

Kennedy je bil umorjen 22. novembra 1963 v Dallasu v Teksasu. Skozi mesto se je peljal v avtomobilu z odprto streho skupaj z Johnom Connallyjem, guvernerjem Teksasa. Ko je avtomobil zapeljal na trg Dealey Plaza, so bili sproženi streli. Kennedy je bil ustreljen enkrat v grlo in enkrat v glavo. Odpeljali so ga v 4 milje (6,4 km) oddaljeno bolnišnico Parkland Memorial Hospital. Ob 13.00 so Kennedyja razglasili za mrtvega.

Glavni osumljenec za umor je bil Lee Harvey Oswald, nekdanji ameriški marinec, ki so ga istega dne aretirali zaradi umora policista J. D. Tippita. Oswald je zanikal, da bi koga ustrelil, in dva dni pozneje, 24. novembra, ga je ubil Jack Ruby.

Kennedy je imel državni pogreb 25. novembra, tri dni po umoru, v bližini Bele hiše. Pokopan je bil na nacionalnem pokopališču Arlington v Arlingtonu v Virginiji.

Zapuščina

Po Kennedyjevi smrti je oblast prevzel Lyndon Johnson (njegov podpredsednik), ki je številne Kennedyjeve zamisli uresničil v zakonu (glej "Velika družba").

Kennedy je bil zelo priljubljen predsednik in je priljubljen še danes. Velja za enega največjih predsednikov, ki se v javnih anketah in raziskavah javnega mnenja uvršča visoko.