Prezgodnje rojstvo: vzroki, tveganja in oskrba nedonošenčkov

Prezgodnje rojstvo je, ko se otrok rodi pred običajnim koncem nosečnosti. Pri ljudeh nosečnost običajno traja približno devet mesecev. V povprečju nosečnost traja 266 dni. Dojenčki, ki se rodijo pred dopolnjenimi 37 tedni nosečnosti (izračunano od zadnje menstruacije), so nedonošenčki. V Združenih državah Amerike se prezgodaj rodi približno dvanajst odstotkov otrok (to je približno eden od osmih otrok). Leta 2003 je bilo več kot 490.000 prezgodnjih rojstev. Svetovne stopnje nedonošenosti je težje pridobiti. V državah v razvoju ti dojenčki pogosto niso deležni strokovne zdravstvene oskrbe. Zato je težko ugotoviti, kako daleč je bila nosečnost v resnici. Zato Svetovna zdravstvena organizacija namesto tega spremlja stopnje nizke porodne teže. Leta 2000 je bilo v državah v razvoju 16,5 odstotka rojenih otrok z nizko porodno težo. Ocenjuje se, da je tretjina teh porodov z nizko porodno težo posledica prezgodnjega poroda.

Klasifikacija po gestacijski starosti

Late preterm (34 0/7 do 36 6/7 tednov): največji delež prezgodnjih rojstev; dojenčki so pogosto videti zreli, vendar imajo povečano tveganje za prehranjevalne težave, zlatenico in okužbe.
Umerjeno prezgodnji (32 0/7 do 33 6/7 tednov): večja potreba po podpori dihanju in hranjenju.
Zelo prezgodnji (< 32 tednov): večje tveganje za resne zaplete, zahtevajo intenzivno nego.
Ekstremno prezgodnji (< 28 tednov): najvišje tveganje za smrtne izide in dolgoročne zdravstvene ter razvojne težave.

Vzroki in dejavniki tveganja

Prezgodnji porod je pogosto posledica kombinacije dejavnikov. Pogosti vzroki in dejavniki tveganja vključujejo:

Materinski dejavniki: kronične bolezni (npr. sladkorna bolezen, visok krvni tlak), okužbe sečil ali porodnih poti, podhranjenost, kajenje, zloraba substanc, mlada ali zelo visoka starost nosečnice.
Obstojne težave v nosečnosti: preeklampsija, večplodna nosečnost (dvojčki, trojčki), kratka maternicalna vrat (cervikalna insuficienca), prezgodnje odstopanje posteljice (placenta previa ali abruptio placentae).
Fetalni dejavniki: prirojene nepravilnosti, intrauterina okužba ali rastna zaostajanja.
Socialni in okoljski dejavniki: revščina, omejen dostop do prenatalne oskrbe, stres in pomanjkanje podpore.
Prejšnji prezgodnji porod: zgodovina prezgodnjega poroda povečuje tveganje za ponovitev.

Tveganja in zapleti pri nedonošenčkih

Nedonošenčki imajo zaradi nezrelega organizma večje tveganje za različne težave:

Težave z dihanjem: sindrom dihalne stiske zaradi nezrelih pljuč (primanjkljaj surfaktanta) lahko zahteva kisik ali ventilacijsko podporo.
Nezmožnost nadzora temperature: hitro izgubljanje toplote zaradi majhne telesne maščobe in velike površine telesa v razmerju z maso.
Prehranjevalne težave: oslabila sesalna sposobnost, potreba po hranjenju s sondo (gavage) ali s parenteralno prehrano.
Okužbe: šibkejši imunski sistem povečuje tveganje za bakterijske in virusne okužbe.
Žolčevne motnje (zlatenica): pogostejša in lahko hujša zaradi nezrelega jeter.
Sistemske zaplete: intraventrikularno krvavitev, nekrotizirajoči enterokolitis, kronične bolezni dihal (bronhopulmonalna displazija) ter dolgoročne motnje v razvoju (kognitivne, vedenjske in motorične).

Preprečevanje in skrb med nosečnostjo

Redni prenatalni pregledi, zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužb ter nadzor kroničnih bolezni.
Prenehanje kajenja, izogibanje alkoholu in prepovedanim substancam.
Pri ženskah z zgodnjo zgodovino prezgodnjega poroda ali skrajšanim materničnim vratom lahko zdravnik predlaga terapije, kot so progesteron ali cervikalna cerklaga, in natančno spremljanje.
Izobraževanje o znakovih predčasnega poroda (krči, bolečine v križu, spremembe v izcedku) in takojšnje iskanje zdravstvene pomoči.

Oskrba nedonošenčkov

Oskrba v neonatalni intenzivni enoti (NICU) ali specializiranem oddelku je usmerjena v stabilizacijo toplote, dihanja, hranjenja in preprečevanje okužb. Pogoste ukrepe sestavljajo:

Toplotna podpora: inkubatorji ali ogrevalne enote za vzdrževanje telesne temperature.
Podpora dihanju: kisik, CPAP ali ventilator pri težjih oblikah dihalne stiske; uporaba surfaktanta, če je indicirano.
Hranjenje: podpora pri dojenju, hranjenje s sondo ali intravenska prehrana, ob podrobnem spremljanju rasti in elektrolitov.
Preprečevanje in zdravljenje okužb: stroge higienične prakse, morebitna antibiotična terapija ob sumu na okužbo.
Kangaroo care (koža na kožo): spodbujanje zgodnjega stika z materjo/očetom, kar izboljša termoregulacijo, hranjenje in povezovanje ter zmanjšuje stres pri dojenčku.
Podpora staršem: izobraževanje, psihološka pomoč in vključevanje v nego otroka ter načrt izpusta in nadaljnjih pregledov.

Dolgotrajni izidi in spremljanje

Velik del nedonošenčkov se dobro razvije s pravilno zgodnjo oskrbo, vendar nekateri potrebujejo dolgoročno spremljanje razvoja, sluha, vida in učenja. Pomembno je zgodnje odkrivanje težav in zgodnja intervencija (fizioterapija, logopedija, specialno izobraževanje), kadar je to potrebno.

Kaj lahko storijo starši

Udeležujte se prenatalnih pregledov in upoštevajte nasvete zdravstvenega osebja.
Če se otrok rodi prezgodaj, sodelujte s strokovnjaki, postavljajte vprašanja in se naučite tehnik nege, kot je kangaroo care in hranjenje s skrbnim spremljanjem.
Redno prihajajte na ambulantne preglede in spremljanje rasti ter razvoja po izpustu iz bolnišnice.

Prezgodnje rojstvo je resen izziv, a z ustrezno preventivo, pravočasnim ukrepanjem in kakovostno neonatalno oskrbo lahko mnogi nedonošenčki preidejo v zdravo rast in razvoj. Če imate dodatna vprašanja o tveganjih, preventivi ali oskrbi nedonošenčkov, se obrnite na svojega ginekologa, neonatologa ali patronažno službo.

Nedonošenček v inkubatorju

Zapleti

Pri krajših nosečnostih je tveganje za nastanek težav (t. i. zapletov) večje. Prezgodaj rojeni dojenčki v prvem letu življenja pogosteje umrejo kot drugi. Večina takih smrti se zgodi v prvem mesecu življenja, kar imenujemo neonatalna umrljivost.

Po vsem svetu je prezgodnja nosečnost vzrok za deset odstotkov umrljivosti novorojenčkov ali približno 500.000 smrti na leto. V ZDA, kjer so se številne okužbe in drugi vzroki smrti novorojenčkov močno zmanjšali, je nedonošenost s 25 % vodilni vzrok umrljivosti novorojenčkov. Pri prezgodaj rojenih dojenčkih obstaja tudi večje tveganje za nastanek resnih zdravstvenih težav, kot so cerebralna paraliza, kronične pljučne bolezni, težave s prebavili, duševna zaostalost, izguba vida ali sluha. Pri njih je tudi večja verjetnost, da bodo kot najstniki zboleli za depresijo.

Za skoraj polovico prezgodnjih rojstev ni znanega vzroka. Kadar razmere to dopuščajo, lahko zdravniki poskušajo zaustaviti prezgodnji porod, da bi se nosečnost lahko nadaljevala do konca. To bo povečalo možnosti za zdravje in preživetje otroka.

V Združenih državah Amerike se je število prezgodnjih rojstev v zadnjih dveh desetletjih povečalo za 30 %.

Posebna skrb za zgodaj rojene otroke

V razvitih državah imajo številne bolnišnice posebne prostore za prezgodaj rojene otroke. Tovrstne bolnišnične enote se običajno imenujejo enote za intenzivno nego novorojenčkov (NICU, izgovori se "NICK-you"). V enoti NICU nedonošenčke ogrevajo v inkubatorjih ali drugih grelnih napravah. Zaprti so v plastiko z opremo za uravnavanje klime, ki jih ohranja na toplem in preprečuje dostop mikrobov.

Sodobna intenzivna nega novorojenčka vključuje zahtevno merjenje temperature, dihanja, delovanja srca, oskrbe s kisikom in možganske aktivnosti. Zdravljenje lahko vključuje tekočino in hrano, ki se dajeta prek intravenskih katetrov, kisik, podporo dihanju in zdravila.

V državah v razvoju, kjer napredna oprema morda ni na voljo ali zanesljiva, preprosti ukrepi, kot so kengurujčkanje (gretje kože na kožo), spodbujanje dojenja in osnovni ukrepi za nadzor okužb, pomagajo zmanjšati stopnjo umrljivosti in bolezni.

Možnosti za preživetje

Najzgodnejši čas nosečnosti, ko ima dojenček vsaj 50-odstotno možnost preživetja, se imenuje meja sposobnosti preživetja. V državah z dobrim zdravstvenim varstvom je meja preživetja skrajšana na približno 24 tednov. Redki primeri preživetja so bili dokumentirani že v 21. tednu, vendar je ta datum sporen, ker je bila nosečnost merjena od datuma spočetja in ne od datuma materine zadnje menstruacije. Zaradi tega se zdi, da je nosečnost za 2 tedna krajša, kot če bi jo izračunali po bolj običajni metodi. Tveganje za poškodbe možganov in zaostanek v razvoju je v tem zgodnjem obdobju precejšnje. Tudi če dojenček preživi, se pojavljajo etične polemike glede oskrbe takšnih dojenčkov. Meja sposobnosti preživetja je postala tudi dejavnik v razpravi o splavu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je prezgodnji porod?

O: O prezgodnjem rojstvu govorimo, kadar se otrok rodi pred normalnim koncem nosečnosti.

V: Kako dolgo traja normalna nosečnost?

O: Normalna nosečnost v povprečju traja približno devet mesecev ali 266 dni.

V: Kdaj se dojenčki štejejo za prezgodaj rojene?

O: Dojenčki, ki se rodijo pred dopolnjenimi 37 tedni nosečnosti (računano od zadnje menstruacije), se štejejo za nedonošenčke.

V: Kolikšen odstotek otrok se rodi prezgodaj v Združenih državah Amerike?

O: V Združenih državah Amerike se prezgodaj rodi približno dvanajst odstotkov otrok.

V: Koliko prezgodnjih rojstev je bilo leta 2003 v Združenih državah Amerike?

O: Leta 2003 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 490.000 prezgodnjih rojstev.

V: Zakaj je težko spremljati stopnjo prezgodaj rojenih otrok po vsem svetu?

O: V državah v razvoju pogosto ni strokovne medicinske oskrbe prezgodaj rojenih otrok, zato je težko ugotoviti, kako daleč je bila nosečnost v resnici.

V: Kolikšen odstotek porodov z nizko porodno težo je v državah v razvoju posledica prezgodnjega poroda?

O: Ocenjuje se, da je tretjina porodov z nizko porodno težo v državah v razvoju posledica prezgodnjega poroda.