Progerija
Progerija ( /proʊˈdʒɪəriə/), imenovana tudi Hutchinson-Gilfordov sindrom progerije in HGPS sindrom progerije, je zelo redka genetska bolezen. Otroci, ki se rodijo s progerijo, imajo simptome, ki so podobni staranju. To lahko vključuje kožne gube in sive lase ali plešavost. Progerija je eden od več progeroidnih sindromov. Beseda progerija izhaja iz grških besed "pro" (πρό), kar pomeni "pred" ali "prezgodaj", in "gēras" (γῆρας), kar pomeni "starost".
Je zelo redka, le 1 otrok na 8 milijonov živorojenih otrok. Ljudje s progerijo običajno živijo le do sredine najstniških do zgodnjih dvajsetih let. Gre za genetsko bolezen, ki se pojavi kot nova mutacija. Redko se deduje, saj ljudje s to boleznijo običajno ne živijo dovolj dolgo, da bi imeli otroke.
Znanstveniki progerijo preučujejo, ker bi lahko razkrila namige o normalnem procesu staranja. Progerijo je leta 1886 prvič opisal Jonathan Hutchinson. Neodvisno jo je leta 1897 opisal tudi Hastings Gilford. Stanje so pozneje poimenovali sindrom Hutchinson-Gilfordove progerije.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je progerija?
O: Progerija je zelo redka genetska bolezen, pri kateri se pri otrocih, ki se rodijo s to boleznijo, pojavijo simptomi staranja, kot so kožne gube in sivi lasje ali plešavost.
V: Od kod izvira beseda progerija?
O: Beseda progerija izhaja iz grških besed "pro" (πρό), kar pomeni "pred" ali "prezgodaj", in "gēras" (γῆρας), kar pomeni "starost".
V: Kako pogosta je progerija?
O: Progerija je zelo redka, saj se pojavi le pri enem otroku na 8 milijonov živorojenih otrok.
V: Kako dolgo običajno živijo ljudje s progerijo?
O: Ljudje s progerijo običajno živijo le do sredine najstniških do zgodnjih dvajsetih let.
V: Ali imajo ljudje s progerijo lahko otroke?
O: Ta bolezen je redko dedna, saj ljudje s to boleznijo običajno ne živijo dovolj dolgo, da bi imeli otroke.
V: Kdo je prvi opisal progerijo?
O: Progerijo je leta 1886 prvi opisal Jonathan Hutchinson, leta 1897 pa še Hastings Gilford. Bolezen so pozneje poimenovali Hutchinson-Gilfordov sindrom progerije.
