Hutchinson–Gilfordov sindrom (progerija): definicija, vzroki in simptomi

Hutchinson–Gilfordov sindrom (progerija): definicija, vzroki in simptomi — razumite redko genetsko bolezen, znake, vzroke in možnosti za zgodnje odkrivanje.

Progerija (/proʊˈdʒɪəriə/), imenovana tudi Hutchinson-Gilfordov sindrom progerije in HGPS sindrom progerije, je zelo redka genetska bolezen. Otroci, ki se rodijo s progerijo, imajo značilne simptome, ki posnemajo pospešeno staranje — na primer izguba podkožnega maščobnega tkiva, tanke in gubaste kože, izpadanje las ter majhno rast. Progerija je ena od skupine bolezni, imenovanih progeroidni sindromi. Beseda progerija izhaja iz grških besed "pro" (πρό), kar pomeni "pred" ali "prezgodaj", in "gēras" (γῆρας), kar pomeni "starost".

Progerija je izjemno redka — pojavlja se približno pri 1 otroku na 8 milijonov živorojenih otrok. Večina obolelih živi le do sredine najstniških let ali zgodnjih dvajsetih let, ker je glavna težava huda srčno-žilna bolezen, povezana z zgodnjo aterosklerozo. Večina primerov nastane zaradi nove (de novo mutacije) v genetskem zapisu in se redko deduje, ker oboleli pogosto ne dozorijo do reproduktivne starosti.

Vzrok in mehanizem

Najpogostejši vzrok klasične Hutchinson–Gilford progerije je mutacija v genu LMNA, ki kodira beljakovino lamin A. Zaradi te mutacije nastane skrajšana, nenormalna oblika lamin A, imenovana progerin. Progerin moti strukturo jedrne ovojnice celic (nukleusa), kar vodi v nestabilnost jedra, pospešeno staranje celic, zmanjšano delitev in povečano smrt celic. Nekatere terapevtske strategije so zato usmerjene v zmanjšanje škodljivih učinkov progerina (npr. z zaviranjem farnesilacije), kar je privedlo do odobritve terapevtika, ki podaljša preživetje in izboljša stanje pri nekaterih bolnikih.

Klinični znaki in simptomi

• Počasna rast in nizka telesna teža.
• Izpadanje las (alopecija), redke obrvi, tanki lasje ali plešavost.
• Gubasta, tanka koža z vidnimi žilami in izgubo podkožnega maščobnega tkiva.
• Majhna čeljust (mikrognatija), pozne ali težavne zobne izmenjave in druge zobne nepravilnosti.
• Težave z gibljivostjo sklepov, togost in deformacije kosti (npr. hip dysplazija).
• Napredovala ateroskleroza, ki vodi do srčnega infarkta ali možganske kapi — glavni vzrok smrti pri progeriji.
• Utrujenost, zmanjšana toleranca vadbe in pogoste okužbe zaradi oslabljenega splošnega stanja.
• Hladne ali modrikaste ekstremitete zaradi zmanjšanega podkožnega maščobnega tkiva in cirkulacijskih sprememb.

Diagnoza

Diagnozo običajno postavimo na podlagi značilnega kliničnega izgleda in potrditve z genetskim testiranjem. Najpogostejša mutacija pri klasični obliki je znana kot c.1824C>T (p.G608G) v genu LMNA. Genetsko testiranje iz vzorca krvi ali drugega tkiva lahko potrdí prisotnost te mutacije. Dodatne preiskave vključujejo srčno-žilne ocene (EKG, ehokardiografija), meritve arterijske togosti, rentgenske preiskave kosti in redno spremljanje rasti ter razvoja.

Zdravljenje in skrb

Za progerijo trenutno ni zdravila, vendar obstajajo načini za obvladovanje simptomov in podaljšanje kakovosti ter trajanja življenja:

• Multidisciplinarna oskrba: pediater, kardiolog, ortoped, zobozdravnik, fizioterapevt in drugi specialisti sodelujejo pri obravnavi posameznih težav.
• Srčno-žilna zaščita: nadzor krvnega tlaka, lipidov in uporaba zdravil po sodobnih priporočilih. Pri nekaterih bolnikih se uporablja aspirin in statini po navodilih zdravnika.
• Specifična terapija: farnesiltransferazni inhibitor lonafarnib (zdravilo Zokinvy) je bil preizkušen in je v nekaterih državah odobren za zdravljenje HGPS; znižuje nastajanje škodljivih učinkovin in je v raziskavah povezan z izboljšano preživetjem in srčno-žilnimi parametri.
• Fizioterapija in ortopedska obravnava za izboljšanje gibljivosti in obvladovanje ortopedskih zapletov.
• Podpora pri prehrani in povečanje telesne teže ter zdravljenje zobnih in slušnih težav.
• Sodelovanje v kliničnih študijah: potekajo raziskave z antisense oligonukleotidi, gensko terapijo in drugimi pristopi za zmanjšanje učinka progerina.

Napoved in življenjska doba

Napoved pri progeriji je odvisna predvsem od hitrosti napredovanja srčno-žilne bolezni. Večina obolelih umre zaradi zapletov zgodnje ateroskleroze (srčni infarkt ali možganska kap), običajno v najstniških letih ali zgodnjih dvajsetih. Obstajajo redki primeri daljše preživetvene dobe, vendar so ti izjeme. Z izboljšanim spremljanjem in prihajajočimi terapijami se pričakuje izboljšanje izida in kvalitete življenja pri obolelih.

Zakaj je pomembna raziskava progerije?

Znanstveniki preučujejo progerijo, ker bi lahko razkrila pomembne mehanizme, ki sodelujejo pri normalnem procesu staranja in pri patologijah, povezanih s staranjem. Raziskave so prinesle nove vpoglede v delovanje jedrnih laminskih beljakovin, popravila DNK in celične procese, kar lahko koristi širše gerontološke in kardiovaskularne študije.

Podpora družinam

Družinam otrok s progerijo so v pomoč specializirane organizacije in podporne skupine, kjer lahko starši in skrbniki izmenjujejo izkušnje, dobijo informacije o najnovejših zdravstvenih pristopih in možnosti sodelovanja v raziskavah. Pomembna je tudi psihosocialna podpora za otrokove potrebe in za družino kot celoto.

Progerijo sta prvič opisala Jonathan Hutchinson leta 1886 in neodvisno Hastings Gilford leta 1897; kasneje je stanje dobilo ime Hutchinson–Gilfordov sindrom progerije. Zaradi svoje redkosti in resnosti ostaja pomemben predmet medicinskih raziskav.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je progerija?

V: Od kod izvira beseda progerija?

V: Kako pogosta je progerija?

V: Kako dolgo običajno živijo ljudje s progerijo?

V: Ali imajo ljudje s progerijo lahko otroke?

V: Kdo je prvi opisal progerijo?

Išči po črki