Pljučni edem — definicija, vzroki, simptomi in zdravljenje

Pljučni edem — simptomi, vzroki in zdravljenje: kako prepoznati tekočino v pljučih, nevarnosti in nujni ukrepi. Preberite strokovne napotke za hitro pomoč in zdravljenje.

Pljučni edem (v britanski angleščini pulmonary oedema) je tekočina v pljučih ("Pulmonary" pomeni "pljuča", "edema" pa "oteklina" ali "tekočina"). Običajno se pljuča ob vdihu napolnijo z zrakom. Iz pljučnih mešičkov v pljučih gre kisik v kri. Kri nato prenaša kisik v celotno telo. Vsak del telesa potrebuje kisik za preživetje.

Kadar je v pljučih tekočina (pljučni edem), v pljučih ni dovolj prostora za vstop zraka. Oseba ne more vdihniti toliko zraka. To pomeni, da v kri ne bo prišlo toliko kisika in telo ne bo dobilo kisika, ki ga potrebuje.

Kaj se dogaja v pljučih

Pljučni mešički (alveole) so majhni zračni mehurčki, obdan s kapilarami, kjer poteka izmenjava plinov. Pri pljučnem edemu se tekočina nabira v intersticiju (prostoru med alveolami in kapilarami) in/ali neposredno v alveolah. To zmanjša površino za izmenjavo kisika in povzroči težave z dihanjem ter pomanjkanje kisika v krvi (hipoksemijo).

Vzroki

Pljučni edem lahko povzroči več različnih stanj. Najpogosteje ločimo:

• Kardiogeni pljučni edem — zaradi srčnega popuščanja, predvsem leve klijetke. Ko srce ne črpa učinkovito, se poveča tlak v pljučnih venah in tekočina se iztisne v pljuča. Pogosti vzroki so naslednji: akutni miokardni infarkt (srčni napad), hudo kronično srčno popuščanje, srčni aritmiji ali valvularne (srčne zaklopke) bolezni.
• Ne-kardiogeni pljučni edem — kadar vzrok ni neposredno srčni. Sem sodijo:
• akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS) po hudih okužbah, travmi ali sprožilcih;
• visokogorski pljučni edem (pri hitro vzpenjanju na veliko nadmorsko višino);
• aspiracija (vdihavanje vsebine želodca ali tujka);
• zastrupitve ali vnetja pljuč po inhalaciji škodljivih snovi;
• nevrološki vzroki (nevrogeni pljučni edem po možganski poškodbi ali napadu);
• preobremenitev tekočinami (npr. pri škornem dajanju preveč intravenske tekočine).

Simptomi

Znaki in simptomi se lahko pojavijo hitro (akutno) ali postopoma. Med najpogostejšimi so:

• huda sapa, občutek dušenja (dispneja), zlasti v ležečem položaju;
• hitro dihanje (tahipneja) in hitro bitje srca;
• hlenenje ali piskanje pri dihanju; včasih izkašljevanje penaste, pogosto rožnate tekočine;
• zanikanje koncentracije, zmedenost ali sitna tesnoba;
• blede ali modrikaste ustnice in prsti (cianoza) zaradi pomanjkanja kisika;
• zvišan krvni tlak ali obratno — pri srčnem popuščanju se lahko krvni tlak zniža;
• otekline nog ali trebuha (če je prisotno kronično srčno popuščanje).

Diagnoza

Če obstaja sum na pljučni edem, zdravnik običajno opravi:

• klinični pregled (poslušanje pljuč s stetoskopom, ocena dihanja in srčnega utripa);
• rentgensko slikanje prsnega koša (RTG) za prikaz tekočine v pljučih;
• krvne preiskave, vključno z arterijskimi krvnimi plini (za oceno ravni kisika in ogljikovega dioksida) ter markerji srčnega delovanja (npr. BNP ali NT-proBNP);
• elektrokardiogram (EKG) in po potrebi ehokardiografija za oceno srčne funkcije;
• druge preiskave, odvisno od pričakovanega vzroka (npr. sputum, kulturi ali CT prsnega koša).

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od resnosti in vzroka pljučnega edema. Akutni pljučni edem je lahko življenjsko ogrožajoče in zahteva nujno medicinsko oskrbo.

Takojšnja oskrba (urgentno)

• Oksigenoterapija — dodajanje kisika za izboljšanje saturacije krvi;
• Položaj — dvignjen zgornji del telesa olajša dihanje;
• Diuretiki (npr. furosemid) — zmanjšajo volumen tekočine v telesu in s tem tudi v pljučih;
• Vazodilatatorji (npr. nitroglicerin) — znižajo vensko polnjenje srca in tlak v pljučih pri kardiogenem edemu;
• Podpora dihanju — neinvazivna ventilacija z pozitivnim tlakm (CPAP ali BiPAP) za izboljšanje oksigenacije; če to ni dovolj, se lahko opravi intubacija in mehanska ventilacija;
• Zdravljenje osnovnega vzroka — na primer zdravila za srčno popuščanje, zdravljenje srčnega napada, nadzor okužbe ali prenehanje izpostavljenosti strupom.

Daljše zdravljenje in rehabilitacija

Ko je bolnik stabilen, sledi zdravljenje osnovne bolezni in preprečevanje ponovnega pojava. To lahko vključuje:

• zdravila za srčni popuščanje (ACE inhibitorji, beta-blokatorji, diuretiki);
• spremembe življenjskega sloga: zmanjšanje vnosa soli, nadzor tekočin, hujšanje, prenehanje kajenja;
• kontrolni pregledi pri kardiologu ali pulmologu;
• rehabilitacija in učenje prepoznavanja začetnih znakov slabšanja.

Kdaj poklicati nujno pomoč

• nenadna huda sapa ali občutek dušenja;
• izkašljevanje penaste ali krvavo obarvane sluzi;
• izguba zavesti, močna zmedenost ali modrikasta barva ustnic in prstov;
• simptomi se hitro poslabšajo kljub počitku ali zdravilu.

Preprečevanje

Če je vzrok srčno povezan, lahko preprečevanje vključuje:

• upoštevanje zdravljenja za srčno bolezen in redni zdravniški pregledi;
• omejitev vnosa soli in tekočin po navodilih zdravnika;
• spremljanje teže, saj hitro naraščanje lahko pomeni zadrževanje tekočine;
• spreminjanje življenjskega sloga: redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, prenehanje kajenja.

Prognoza

Prognoza je odvisna od vzroka, hitrosti začetka in zgodnje oskrbe. Akutni pljučni edem, zlasti če ga povzroči srčni napad ali hudo srčno popuščanje, je lahko smrtonosen brez hitre zdravniške pomoči. Z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem pa se mnogi bolniki opomorejo. Pomembno je tudi obvladovanje osnovne bolezni, da se zmanjša tveganje za ponovitev.

Če želite več informacij ali specifična navodila glede osebne zdravstvene situacije, se obrnite na svojega zdravnika ali urgentno medicinsko službo.

Išči po črki