Dihalni zvoki

Dihalni zvoki so zvoki, ki jih povzroča zrak, ko se giblje skozi dihalni sistem. Dihalne zvoke imenujemo tudi pljučni ali dihalni zvoki. Včasih jih lahko sliši vsakdo, včasih pa jih lahko slišimo le, če pljuča in dihalne poti poslušamo s stetoskopom.

Zdravstveni delavci za opisovanje in prepoznavanje dihalnih zvokov običajno uporabljajo avskultacijo (poslušajo s stetoskopom). Poslušajo, ko bolnik vdihuje in izdihuje. Prisluhnejo obema pljučema, tako prsnemu košu kot hrbtu, pri čemer začnejo pri dnu in se vzpenjajo navzgor. Poslušajo, ali je jakost dihalnih zvokov nizka, srednja ali visoka. Poslušajo tudi, ali so zvoki mehki, srednji, glasni ali zelo glasni).

Nenormalni dihalni zvoki

Obstaja veliko vrst dihalnih zvokov, ki niso normalni. Imenujemo jih naključni dihalni zvoki. Vsaka vrsta nenormalnega dihalnega zvoka je znak za drugačno težavo. Nekateri najpogostejši nenormalni dihalni zvoki so:

Hropenje

Hripavost je običajno visoka. Zveni glasbeno, kot žvižganje. Običajno se piskanje najprej sliši, ko oseba izdihuje. Če se poslabša, se piskanje začne pojavljati, ko bolnik vdihuje in izdihuje.

Hripavost je posledica preozkih dihalnih poti. To se lahko zgodi zaradi bolezni, kot sta astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).

Če so dihalne poti preozke, vanje ne more priti kisik, ki ga telo potrebuje. To lahko postane nujna medicinska pomoč.

Hropenje

S stetoskopom slišimo piskanje.


Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije.

Za zdravljenje piskanja je mogoče uporabiti več različnih načinov zdravljenja:

  • Bolnik lahko dobi dodaten (ekstra) kisik skozi masko.
  • Včasih lahko vlažen, vroč zrak pomaga pri piskanju. Sedenje v prostoru, kot je tuš, ali uporaba uparjalnika (ki ustvarja vlažen, topel zrak) lahko pomaga pri blagem piskanju. Zdravstveni tehniki v nujni medicinski pomoči ali bolnišnice lahko dajo tudi vlažen kisik, ki ga zmešajo s toplo vodo, da se kisik spremeni v toplo paro.
  • Obstajajo zdravila, imenovana bronhodilatatorji, ki sproščajo in odpirajo dihalne poti. S tem odpravijo vzrok piskanja in olajšajo dihanje. Albuterol je zelo pogost bronhodilatator in ga prevažajo številna reševalna vozila. Bronhodilatatorje lahko dobite v inhalatorjih ali v nebulizatorju (ki zdravilo zmeša s toplo vodo, da se zdravilo spremeni v paro).

Stridor

Stridor je visokotonski zvok, ki se običajno pojavi, ko oseba vdihne. Zveni podobno kot piskanje. Zdravstveni delavci lahko razliko prepoznajo tako, da s stetoskopom poslušajo grlo. Če je zvok v grlu glasnejši, gre za stridor in ne za piskanje.

Stridor je običajno posledica tega, da nekaj blokira grlo (glasilke). To se lahko zgodi, ker:

  • Oseba se duši in predmet blokira grlo
  • Oseba ima okužbo in oteklina v grlu ali dihalnih poteh blokira grlo.
  • Mišice v dihalnih poteh ali glasilkah se krčijo (nenadoma se napnejo); to se imenuje laringospazem.

Podobno kot sopenje lahko tudi stridor pomeni nujno medicinsko pomoč, če skozi dihalne poti ne more priti dovolj kisika.

Stridor

Inspiratorni in ekspiratorni stridor pri 13-mesečnem otroku s krupom.


Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije.

Zdravljenje stridora je odvisno od vzroka:

  • pomoč osebi pri prenehanju dušenja z uporabo reševanja dušenja (kot je Heimlichov manever).
  • Zdravljenje okužbe, ki povzroča otekanje grla
  • dajanje zdravil za sprostitev mišic v dihalnih poteh ali glasilkah.
  • Ne glede na vzrok lahko pomaga tudi dodajanje dodatnega kisika.

Pri otrocih je stridor pogostejši zaradi dušenja. Verjetnost zadušitve je večja, ker so njihove dihalne poti manjše. Prav tako je večja verjetnost, da bodo v otroštvu zboleli za okužbami, kot sta krup ali epiglotitis, ki lahko povzročita stridor.

Rales (drobne praske)

Rales imenujemo tudi drobno prasketanje, ker se pogosto sliši kot drobno prasketanje. Slišimo jih, ko oseba vdihne, na obeh straneh (v obeh pljučih). Rales lahko zvenijo tudi kot mehurčki, ropotanje ali majhni kliki.

Kadar ima oseba tekočino v pljučih, se slišijo hripavosti. To se imenuje pljučni edem. Do pljučnega edema lahko pride iz več razlogov, kot so:

  • Zastojno srčno popuščanje (CHF)
  • Pljučnica ali druge okužbe pljuč
  • Poškodba pljuč
  • Krvni strdek v pljučih (pljučna embolija)
  • Vdihavanje dima
  • Utopitev

Rales opozarja na pljučni edem, ne glede na to, kaj je vzrok pljučnega edema. Ko zdravstveni delavec posluša pljuča, se rale običajno začnejo na dnu pljuč. Ko se pljučni edem stopnjuje in pljuča napolnjuje tekočina, je slišati rale vse bližje vrhu pljuč.

Rhonchi (grobe praske)

Rhonchi se imenujejo tudi grobi praski, ker zvenijo kot grobi, hreščeči in prasketajoči zvoki. Rhonchi in rales lahko zvenita podobno. Glavne razlike so:

  • Rales se začne na dnu pljuč in se lahko sliši tudi višje, ko bolnik postane bolj bolan. Slišimo jih na obeh straneh (v obeh pljučih) skupaj.
  • Rhonchi se pogosto slišijo le na določenih mestih v pljučih. Ne začnejo se vedno na dnu pljuč. Lahko se slišijo samo na eni strani ali na različnih mestih na obeh straneh.

Praskanje

Praskanje, ki ga s stetoskopom slišimo v pljučih osebe s pljučnico.


Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije.

Rhonchi so običajno posledica sluzi v bronhih, ceveh, ki vodijo v pljuča. Če ima oseba na primer pljučnico, se lahko sluz nabere v bronhijih in dihalnih poteh bronhijev ter povzroči rinhe.

Neenakomerni zvoki dihanja

Pri zdravem človeku morajo biti zvoki dihanja na obeh straneh vedno enaki. To pomeni, da obe pljuči dobro delujeta. Če v enem pljučnem predelu ni slišati dihalnih zvokov, to lahko pomeni resno težavo. To pomeni, da zrak v ta pljuča ne vstopa in izstopa iz njih.

Eden najpogostejših vzrokov za neenakomerno dihanje je kolaps pljuč (pnevmotoraks). Pljuča se lahko sesedejo iz različnih razlogov:

  • Zelo huda poškodba pljuč
  • pljučne bolezni, kot so astma, KOPB, tuberkuloza, oslovski kašelj, pljučnica ali cistična fibroza.
  • Včasih se na vrhu pljuč pojavijo zračni mehurji, imenovani blebi. Če ti mehurji počijo, lahko iz pljuč uide zrak in povzroči propad pljuč.
  • Včasih lahko pljuča propadejo sama od sebe. To imenujemo spontani pnevmotoraks.

Pnevmotoraks je pogosto nujna medicinska pomoč in ga je treba zdraviti v bolnišnici.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so dihalni zvoki in po katerih drugih imenih jih poznamo?


O: Dihalni zvoki so zvoki, ki jih povzroča zrak, ko se giblje skozi dihalni sistem. Znani so tudi kot pljučni ali dihalni zvoki.

V: Kako zdravniki običajno prepoznajo zvoke dihanja?


O: Zdravstveni delavci za opisovanje in prepoznavanje dihalnih zvokov običajno uporabljajo avskultacijo (poslušajo s stetoskopom). Poslušajo, ko bolnik vdihuje in izdihuje.

V: Kje zdravstveni delavci poslušajo zvoke dihanja?


O: Zdravstveni delavci poslušajo obe pljuči, prsni koš in hrbet, pri čemer začnejo od spodaj navzgor.

V: Katere dejavnike upoštevajo zdravstveni delavci pri prepoznavanju dihalnih zvokov?


O: Zdravstveni delavci poslušajo, ali je jakost dihalnih zvokov nizka, srednja ali visoka. Poslušajo tudi, ali so zvoki mehki, srednje glasni, glasni ali zelo glasni.

V: Ali lahko dihalne zvoke vedno slišimo brez stetoskopa?


O: Ne, včasih lahko zvoke dihanja sliši vsakdo, včasih pa jih lahko slišimo le, če pljuča in dihalne poti poslušamo s stetoskopom.

V: Zakaj zdravstveni delavci pri prepoznavanju dihalnih zvokov poslušajo vdih in izdih?


O: Zdravstveni delavci pri prepoznavanju dihalnih zvokov poslušajo vdih in izdih, da dobijo popolno sliko o delovanju pljuč.

V: Kakšen je namen ugotavljanja dihalnih zvokov z avskultacijo?


O: Namen ugotavljanja dihalnih zvokov z avskultacijo je odkriti nepravilnosti ali morebitne težave v delovanju pljuč ali zdravju dihal.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3