Krup (laringotraheobronhitis): kaj je, simptomi in zdravljenje
Krup (laringotraheobronhitis): prepoznavanje "lajajočega" kašlja, piskanja in hripavosti, hitri nasveti za zdravljenje doma, kdaj po nujno pomoč in možnost hospitalizacije.
Krup (ali laringotraheobronhitis) je akutna okužba dihal, ki jo običajno povzroči virus. Virus povzroči vnetje in otekanje sluznice grla, sapnika in bronhijev, kar lahko ovira pretok zraka. Pri obolelih se pogosto pojavi tako imenovani „lajajoči“ kašelj, stridor (zvišan, piskajoč zvok pri vdihu) in hripavost. Simptomi so pogosto hujši ponoči.
Vzroki
- Najpogostejši povzročitelji so virusi, predvsem parainfluenca (tip 1 in 3), lahko pa so vpleteni tudi respiratorni sincicijski virus (RSV), virus gripe, adenovirusi in drugi.
- Bakterijska okužba je redka; kadar se pojavi, gre lahko za sekundarno bakterijsko trahitiso (bacterial tracheitis), ki zahteva posebno obravnavo.
Simptomi
- Lajajoči kašelj (zvok, ki spominja na lajanje psa)
- Stridor — visok, piskajoč zvok predvsem ob vdihu
- Hripavost oziroma sprememba glasu
- Pomembni spremljevalni znaki: vročina, zamašen nos, izcedek iz nosu, oteženo dihanje (hitro dihanje, vdihne rebra ali vdor med rebra)
- Simptomi se pogosto poslabšajo ponoči in pri vznemirjenosti otroka
Diagnoza
Diagnoza temelji predvsem na kliničnem pregledu in značilnih simptomih. Zdravniki izključijo druge vzroke za zadušitev, na primer tujke v dihalnih poteh ali bakterijske okužbe. Običajno niso potrebni krvni testi, rentgensko slikanje ali rutinska kultivacija. Pri sumu na druge bolezni se opravijo dodatne preiskave.
Zdravljenje
- Podporna oskrba doma: mirno okolje, zadostna hidracija, vlažen zrak (topel vlažen tuš ali vlažilec zraka) ali na kratko hladen zrak na prostem — to lahko začasno zmanjša otekline in stridor.
- Steroidni pripravki: zdravila iz skupine steroidov (npr. peroralni deksametazon ali prednizolon) so pogosto predpisani, ker zmanjšajo vnetje in skrajšajo potek bolezni. En sam odmerek deksametazona pogosto zmanjša simptome in potrebo po dodatni obravnavi.
- Nebuliziran adrenalin (epinefrin): v hujših primerih, ko je otrok v stiski ali ima izrazit stridor in oteženo dihanje, se lahko za hitro ublažitev uporabijo inhalacije adrenalina (adrenalin) pod nadzorom zdravstvenega osebja. Učinek je hiter, vendar je pogosto potreben nadaljnji nadzor, ker učinkovanje lahko poneha po nekaj urah.
- Oksigenoterapija in hospitalizacija: le redko potrebna; hospitalizacija je potrebna, če otrok slabše diha, ima nizko nasičenost kisika, znake respiratornega popuščanja ali če je potreben opomnik in opazovanje po nebulizacijah. V zelo redkih primerih je lahko potrebna intubacija.
- Antibiotiki niso indicirani pri virusnem krupu. Uporabijo se le, če se potrdi ali zelo verjetno pojavi bakterijska sekundarna okužba (npr. bakterijska trahitis).
Kdaj poiskati nujno pomoč
- Če ima otrok znake težkega dihanja: zelo hitro dihanje, vdihne vdor reber, ne more govoriti ali piti, modrikast ali bledus odtenek kože (cianoza)
- Če je otrok vidno vznemirjen, utrujen ali nezavesten
- Če opazite, da se kljub zdravljenju stanje hitro slabša ali če se pojavi visoka, vztrajana vročina
Preprečevanje in prognoza
- Najboljši ukrepi so splošne higienske prakse: redno umivanje rok, kašljna higiena in izogibanje stiku z okuženimi osebami.
- Cepljenje proti gripi vsako sezono lahko zmanjša tveganje za gripi povzročene oblike krupa.
- Večina otrok se pozdravi brez zapletov v nekaj dneh; simptomi se lahko v prvih 24–48 urah hitro izboljšajo po zdravljenju s steroidi in ob morebitni inhalaciji adrenalina. Zapleti so redki, vendar lahko vključujejo bakterijsko trahitiso ali, izjemoma, respiratorno odpoved.
Povzetek: Krup je pogosto virusno vnetje zgornjih dihal, značilen po lajajočem kašlju, stridorju in hripavosti. Večina primerov je lažjih in se ob podporni oskrbi ter uporabi steroidov in po potrebi inhalacij adrenalin hitro izboljša; nujna medicinska obravnava je potrebna le pri znakovih resne respiratorne stiske.
Znaki in simptomi
|
|
| ||||
| Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije. | |||||
Simptomi krupa vključujejo "lajajoč" kašelj, stridor (zvok z visokim tonom, običajno pri vdihu), hripavost in težko dihanje, ki se poslabša ponoči. Kašelj je lahko podoben kašlju tjulnja ali morskega leva. Jok lahko poslabša piskanje; piskanje lahko pomeni, da so dihalne poti zožene. Ko se krup poslabša, se lahko piskanje zmanjša.
Drugi simptomi so povišana telesna temperatura, simptomi, značilni za prehlad, in koža med rebri, ki se ob dihanju povleče navznoter. Slinjenje ali slaboten videz lahko pomeni drugo bolezen. Okužba z virusom povzroči otekanje grla in dihalnih poti, kar lahko oteži dihanje.
Vzroki
Večino krupa povzroča virusna okužba. Nekateri hudemu laringotraheitisu pravijo krup. To bolezen povzroča blažji virus. Kroup je lahko tudi laringealna difterija, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis. Te bolezni povzročajo bakterije in so hujše.
Virus
V 75 % primerov povzroča krup virus parainfluence, predvsem tipa 1 in 2. Drugi virusi, ki lahko povzročijo krup, so gripa A in B, ošpice, adenovirus in respiratorni sincicijski virus (RSV). Pri spazmičnem krupu (krup z lajanjem) ni običajnih znakov okužbe, kot so vročina, boleče grlo in povečano število belih krvnih celic). Zdravljenje spazmodičnega krupa je enako kot zdravljenje običajnega krupa.
Bakterijski
Bakterijski krup vključuje laringealno difterijo, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis. Corynebacterium diphtheriae povzroča laringealno difterijo; bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronchopneumonitis so posledica okužbe z virusom, ki ji sledi okužba z bakterijo. Najpogostejše bakterije, ki povzročajo krup, soStaphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Hemophilus influenzae in Moraxella catarrhalis.
Diagnoza
| Ocena Westleyja: Klasifikacija resnosti krupa | |||||||
| Funkcija | Število točk, dodeljenih za to funkcijo |
| |||||
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 |
| |
| Vlečenje prsne stene | Ni | Blagi | Zmerno | Huda |
| ||
| Stridor | Ni | Zagotavljanje | V mirovanju |
| |||
| Ni | Zagotavljanje | V mirovanju |
| ||||
| Raven zavesti | Normalno | Dezorientiran |
| ||||
| Vnos zraka | Normalno | Zmanjšanje | Izrazito zmanjšano |
| |||
Croup diagnosticiramo na podlagi znakov in simptomov. Najprej se prepričajte, da ne gre za drugo bolezen, ki lahko blokira zgornje dihalne poti, zlasti epiglotitis (vnetje tkiva, ki pokriva sapnik ali sapnico) , nekaj v dihalnih poteh, subglotično stenozo (zožitev dihalnih poti pod glasilkama), angioedem (oteklina pod kožo), retrofaringealni absces (gnoj v zadnji strani grla) in bakterijski traheitis (bakterijska okužba sapnika).
Rentgensko slikanje vratu ni rutinsko, vendar lahko pokaže zožitev sapnika, imenovano znak stolpa, ker je ozka oblika podobna cerkvenemu stolpu. V polovici primerov se znak stolpa ne pojavi.
Krvni testi in virusne kulture (testi za virus) lahko povzročijo draženje dihalnih poti. Kulture virusa, pridobljene z nazofaringealno aspiracijo (s cevko posesamo sluz iz nosu), se uporabljajo za potrditev natančnega vzroka. Te kulture so omejene na ljudi, ki opravljajo raziskave. Če se stanje osebe s standardnim zdravljenjem ne izboljša, se lahko opravijo dodatni testi za preverjanje bakterij.
Resnost
Najpogostejši sistem za opis resnosti krupa je Westleyjeva ocena. Ta test se uporablja za raziskave, vendar ne pomaga osebi s krupom. Točke se dodelijo za pet dejavnikov: stopnjo zavesti, cianozo (modro obarvanje kože), stridor (piskanje), vstop zraka in retrakcije (koža na prsih se potegne navznoter). V preglednici na desni strani so navedene točke, dodeljene za vsak dejavnik; končni rezultat je od 0 do 17 točk.
- Skupni rezultat ≤ 2 točki pomeni blag krup. Oseba ima lahko lajajoč kašelj in hripavost, vendar v mirovanju ni stridora (piskanja).
- Skupna ocena 3-5 pomeni zmerno obliko krupa - oseba ima piskanje in nekaj drugih znakov.
- Skupna ocena od 6 do 11 točk pomeni hudo obliko krupa. Bolnik očitno piska in koža na prsni steni se vleče ali vleče navznoter.
- Skupni rezultat ≥ 12 pomeni, da je možna odpoved dihanja. V tej fazi ni vedno prisoten lajajoč kašelj in piskanje.
85 % otrok, ki pridejo na oddelek za nujne primere, ima blago obliko bolezni. Huda oblika krupa je redka - manj kot 1 % primerov.
Preventiva
Imunizacija (cepljenje) proti gripi in davici lahko prepreči krup.
Zdravljenje
Pomembno je, da so otroci s krupom čim bolj mirni. Otroci pogosto dobijo steroide, v hujših primerih pa se uporabi adrenalin. Če je količina kisika v krvi pod 92 %, otrok potrebuje kisik. Osebe s hudim krupom so lahko hospitalizirane za opazovanje. Če je potreben kisik, je uporaba "blow-by" (držanje vira kisika blizu otrokovega obraza) boljša od kisikove maske, saj je manj verjetno, da bo otroka vznemirila, kot je to verjetno pri kisikovi maski. Pri zdravljenju manj kot 0,2 % ljudi potrebuje endotrahealno intubacijo (cevko, vstavljeno v dihalno pot).
Steroidi
Za zdravljenje krupa se lahko uporabljajo kortikosteroidi, kot sta deksametazon in budezonid. Ljudem se začne zelo izboljševati v šestih urah po jemanju steroidov. Steroidi delujejo, če jih dajete skozi usta, z injekcijo ali z vdihavanjem (vdihavanjem), vendar je najbolje, da jih jemljete skozi usta. Večinoma zadostuje že en odmerek. Deksametazon v odmerkih 0,15, 0,3 in 0,6 mg/kg se zdi enako dober.
Epinefrin
Pri zmernem do hudem krupu lahko pomagamo z razpršenim adrenalinom (inhalacijska raztopina, ki razširi dihalne poti). Čeprav epinefrin zmanjša resnost krupa v 10-30 minutah, koristi trajajo le približno 2 uri. Če se simptomi 2-4 ure po zdravljenju izboljšajo in ni drugih zapletov, lahko otrok običajno zapusti bolnišnico.
Drugo
Ni dovolj dokazov, da bi bilo drugo zdravljenje krupa koristno. Klinične študije niso pokazale, da je vdihavanje vroče pare ali vlažnega zraka koristno, zato se trenutno le redko uporablja. Zdravstveni delavci ne želijo, da bi ljudje uporabljali zdravila proti kašlju, ki vsebujejoxtrometorfan in/ali gviafenezin. Klinične študije prav tako ne podpirajo vdihavanja helioksa (mešanica helija in kisika) za lažje dihanje. Ker je večina primerov krupa bolezen, antibiotikov ne uporabljamo, razen če sumimo tudi na bakterije. Pri bakterijskih okužbah sta priporočljiva antibiotika vankomicin in cefotaksim. V hudih primerih, povezanih z gripo A ali B, se lahko dajo zaviralci antinevraminidaze.
Verjeten izid
Večinoma je krup, ki ga povzroča virus, kratkotrajna bolezen. Kropa redko povzroči smrt zaradi odpovedi dihanja in/ali srčnega zastoja. Simptomi se izboljšajo v dveh dneh, vendar lahko trajajo tudi do sedem dni. Drugi redki zapleti so bakterijski traheitis (okužba sapnika), pljučnica (okužba pljuč) in pljučni edem (tekočina v pljučih).
Epidemiologija
Približno 15 % otrok, starih od 6 mesecev do 5-6 let, zboli za krupom. Približno 5 % bolnišničnih sprejemov v tej starostni skupini je posledica krupa. V redkih primerih imajo krup že otroci, stari 3 mesece in 15 let. Moški zbolevajo 50 % pogosteje kot ženske; krup je pogostejši jeseni (jeseni).
Zgodovina
Beseda krup izhaja iz zgodnjesodobnega angleškega glagola croup, ki pomeni "hripavo jokati"; ime so za bolezen prvič uporabili na Škotskem. Difteritični krup je znan že iz časa Homerjeve antične Grčije. Leta 1826 je Bretonneau razlikoval med krupom zaradi virusa in krupom zaradi difterije. Francozi so krup zaradi virusa imenovali "faux-croup", "krup" pa so uporabljali za bolezen, ki jo povzroča bakterija difterije. Krup zaradi davice je postal skoraj neznan, saj je večina ljudi imunizirana.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj povzroča krup?
O: Kroupo povzroča virus.
V: Kateri so simptomi krupa?
O: Ljudje s krupom imajo lahko "lajajoč" kašelj, stridor (visok piskljajoč zvok) in hripavost.
V: Kdaj se simptomi krupa pogosto poslabšajo?
O: Simptomi krupa se pogosto poslabšajo ponoči.
V: Kakšno je zdravljenje krupa?
O: S steroidi, ki jih jemljemo skozi usta, lahko zdravimo krup. Včasih se v hujših primerih uporabi adrenalin.
V: Ali je pri krupu potrebna hospitalizacija?
O: Hospitalizacija je pri krupu redko potrebna.
V: Kako zdravniki diagnosticirajo krup?
O: Zdravniki se odločijo, ali ima oseba krup, ko izključijo druge možnosti (na primer tujek v dihalnih poteh). Krvni testi, rentgensko slikanje in kultivacija niso potrebni.
V: Kdo bo najverjetneje zbolel za krupom?
O: Približno 15 % otrok, starih od 6 mesecev do 5-6 let, zboli za krupom. Najstniki in odrasli redko zbolijo za krupom.
Iskati