Krup (ali laringotraheobronhitis) je akutna okužba dihal, ki jo običajno povzroči virus. Virus povzroči vnetje in otekanje sluznice grla, sapnika in bronhijev, kar lahko ovira pretok zraka. Pri obolelih se pogosto pojavi tako imenovani „lajajoči“ kašelj, stridor (zvišan, piskajoč zvok pri vdihu) in hripavost. Simptomi so pogosto hujši ponoči.

Vzroki

  • Najpogostejši povzročitelji so virusi, predvsem parainfluenca (tip 1 in 3), lahko pa so vpleteni tudi respiratorni sincicijski virus (RSV), virus gripe, adenovirusi in drugi.
  • Bakterijska okužba je redka; kadar se pojavi, gre lahko za sekundarno bakterijsko trahitiso (bacterial tracheitis), ki zahteva posebno obravnavo.

Simptomi

  • Lajajoči kašelj (zvok, ki spominja na lajanje psa)
  • Stridor — visok, piskajoč zvok predvsem ob vdihu
  • Hripavost oziroma sprememba glasu
  • Pomembni spremljevalni znaki: vročina, zamašen nos, izcedek iz nosu, oteženo dihanje (hitro dihanje, vdihne rebra ali vdor med rebra)
  • Simptomi se pogosto poslabšajo ponoči in pri vznemirjenosti otroka

Diagnoza

Diagnoza temelji predvsem na kliničnem pregledu in značilnih simptomih. Zdravniki izključijo druge vzroke za zadušitev, na primer tujke v dihalnih poteh ali bakterijske okužbe. Običajno niso potrebni krvni testi, rentgensko slikanje ali rutinska kultivacija. Pri sumu na druge bolezni se opravijo dodatne preiskave.

Zdravljenje

  • Podporna oskrba doma: mirno okolje, zadostna hidracija, vlažen zrak (topel vlažen tuš ali vlažilec zraka) ali na kratko hladen zrak na prostem — to lahko začasno zmanjša otekline in stridor.
  • Steroidni pripravki: zdravila iz skupine steroidov (npr. peroralni deksametazon ali prednizolon) so pogosto predpisani, ker zmanjšajo vnetje in skrajšajo potek bolezni. En sam odmerek deksametazona pogosto zmanjša simptome in potrebo po dodatni obravnavi.
  • Nebuliziran adrenalin (epinefrin): v hujših primerih, ko je otrok v stiski ali ima izrazit stridor in oteženo dihanje, se lahko za hitro ublažitev uporabijo inhalacije adrenalina (adrenalin) pod nadzorom zdravstvenega osebja. Učinek je hiter, vendar je pogosto potreben nadaljnji nadzor, ker učinkovanje lahko poneha po nekaj urah.
  • Oksigenoterapija in hospitalizacija: le redko potrebna; hospitalizacija je potrebna, če otrok slabše diha, ima nizko nasičenost kisika, znake respiratornega popuščanja ali če je potreben opomnik in opazovanje po nebulizacijah. V zelo redkih primerih je lahko potrebna intubacija.
  • Antibiotiki niso indicirani pri virusnem krupu. Uporabijo se le, če se potrdi ali zelo verjetno pojavi bakterijska sekundarna okužba (npr. bakterijska trahitis).

Kdaj poiskati nujno pomoč

  • Če ima otrok znake težkega dihanja: zelo hitro dihanje, vdihne vdor reber, ne more govoriti ali piti, modrikast ali bledus odtenek kože (cianoza)
  • Če je otrok vidno vznemirjen, utrujen ali nezavesten
  • Če opazite, da se kljub zdravljenju stanje hitro slabša ali če se pojavi visoka, vztrajana vročina

Preprečevanje in prognoza

  • Najboljši ukrepi so splošne higienske prakse: redno umivanje rok, kašljna higiena in izogibanje stiku z okuženimi osebami.
  • Cepljenje proti gripi vsako sezono lahko zmanjša tveganje za gripi povzročene oblike krupa.
  • Večina otrok se pozdravi brez zapletov v nekaj dneh; simptomi se lahko v prvih 24–48 urah hitro izboljšajo po zdravljenju s steroidi in ob morebitni inhalaciji adrenalina. Zapleti so redki, vendar lahko vključujejo bakterijsko trahitiso ali, izjemoma, respiratorno odpoved.

Povzetek: Krup je pogosto virusno vnetje zgornjih dihal, značilen po lajajočem kašlju, stridorju in hripavosti. Večina primerov je lažjih in se ob podporni oskrbi ter uporabi steroidov in po potrebi inhalacij adrenalin hitro izboljša; nujna medicinska obravnava je potrebna le pri znakovih resne respiratorne stiske.