Dihala
Za biokemični proces glej dihanje
Dihalni sistem, imenovan tudi sistem izmenjave plinov, pomeni, da se telo znebi ogljikovega dioksida in sprejme kisik. Ogljikov dioksid, odpadni produkt, gre iz telesa. V telo prihaja kisik, ki ga telo potrebuje. Glavni organ za to so pljuča.
Prvi korak v tem procesu je vdihavanje zraka. Vdihavanje pomeni, da v telo vnesemo zrak, bogat s kisikom. Z izdihom se iz telesa izloči zrak, bogat z ogljikovim dioksidom. Drugi korak je izmenjava plinov v pljučih, kjer se kisik razprši v kri, ogljikov dioksid pa iz krvi. Tretji proces je celično dihanje, pri katerem nastajata kemična energija, ki jo potrebujejo celice v telesu, in ogljikov dioksid. Na koncu se ogljikov dioksid, ki nastane pri celičnem dihanju, vdihne iz telesa iz pljuč.
Dihanje
Dihanje je prvi korak pri dihanju. Za dihanje potrebuje telo stalno oskrbo s kisikom, kar dosežemo z dihanjem. Vdihavanje je vdihavanje zraka. Pri vdihu se pljuča razširijo, s čimer se zmanjša zračni tlak v pljučih. To se zgodi zaradi dveh dejavnikov. Prepono (mišično tkivo, ki ločuje pljuča od trebuha) potegne navzdol. Prav tako se mišice med rebri skrčijo, da se prsni koš razširi. Obe dejanji razširita pljuča. Da bi se povečana pljuča napolnila, v območje nizkega tlaka v pljučih priteče zrak od zunaj z višjim tlakom. Zrak gre najprej skozi nos in usta, nato skozi grlo (glasilke), nato po sapniku (sapniku) in v pljuča ter iz njih izstopi.
Pljuča so sestavljena iz številnih cevi ali vej. Ko zrak vstopa v pljuča, gre najprej skozi veje, imenovane bronhi, nato skozi manjše veje, imenovane bronhiji, in nazadnje v zračne mešičke. V zračnih mešičkih poteka izmenjava plinov, kjer se kisik izmenjuje z ogljikovim dioksidom. Ogljikov dioksid v zračnih mešičkih je treba izdihniti ali vdihniti. V obratnem postopku kot pri vdihavanju se sprostijo preponske in rebrne mišice, zaradi česar se pljuča zmanjšajo. Ker je zračni tlak v pljučih večji, ko so pljuča manjša, se zrak iztisne ven. V izdihanem zraku je visoka koncentracija ogljikovega dioksida in nizka koncentracija kisika. Največja količina zraka, ki jo lahko vdihnemo in izdihnemo, se imenuje vitalna kapaciteta pljuč in znaša do pet litrov.
Izmenjava plinov
Vdihani zrak se spusti v zračne mešičke na koncu vsakega bronhiola. Zračne mešičke se imenujejo alveoli - imajo veliko površino, so vlažne, tanke in blizu krvnega obtoka. V vdihanem zraku je veliko večja koncentracija kisika kot ogljikovega dioksida, medtem ko je v krvi, ki priteka v pljuča, več ogljikovega dioksida kot kisika. To ustvarja koncentracijski gradient med zrakom v zračnih mešičkih in krvjo, kar pomeni, da je v zraku več kisika kot v krvi.
Zaradi membrane kisik zlahka difundira noter in ven. Kisik z visoko koncentracijo v zračnih vrečah difundira v kri, kjer je koncentracija kisika nizka, ogljikov dioksid z visoko koncentracijo v krvi pa difundira v zračne vreče, kjer je koncentracija ogljikovega dioksida nizka. Kisik v krvi vstopa v krvni obtok in ga uporabljajo celice v telesu. Ogljikov dioksid v zračnih mešičkih se izdihne iz telesa.
Sorodne strani
- Dihanje
- Dihalni trakt
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dihalni sistem?
O: Dihalni sistem, imenovan tudi sistem izmenjave plinov, je telesni proces odstranjevanja ogljikovega dioksida in sprejemanja kisika.
V: Kateri so glavni organi, ki sodelujejo pri tem procesu?
O: Pljuča so glavni organ, ki sodeluje pri tem procesu.
V: Kaj je prvi korak v tem procesu?
O: Prvi korak v tem procesu je vdihavanje zraka ali vdihavanje. Vdihavanje pomeni vnašanje zraka, bogatega s kisikom, v telo.
V: Kaj se zgodi med izmenjavo plinov?
O: Med izmenjavo plinov kisik difundira v kri, ogljikov dioksid pa iz krvi.
V: Kako celično dihanje proizvaja energijo za celice?
O: Pri celičnem dihanju nastaja kemična energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje, in ogljikov dioksid.
V: Kam gre ogljikov dioksid, ki nastane pri celičnem dihanju, ko je proizveden?
O: Ogljikov dioksid, ki nastane pri celičnem dihanju, se vdihne iz telesa iz pljuč.
