Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB): vzroki, simptomi, zdravljenje
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je skupina bolezni, ki postopoma otežujejo dihanje. Bolezen vključuje predvsem kronični bronhitis in emfizem; glavni mehanizmi so trajna poškodba in zožitev dihalnih poti ter uničenje pljučnega tkiva, kar zmanjša izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida.
Vzroki
Najpogostejši vzrok KOPB je dolgotrajno kajenje. V članku spodaj je poudarjeno, da so cigaret in druge oblike tobačnega dima glavni dejavnik tveganja — približno polovica ljudi, ki kadijo vse življenje, zboli za KOPB. Pomembni so tudi drugi dejavniki:
- Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženost zraka, vključno z notranjim dimom iz kurilnih naprav brez prezračevanja (pogosto v revnejših državah).
- Poklicna izpostavljenost prahu, kemikalijam in dimu (npr. rudarstvo, gradbeništvo, industrija).
- Genetske predispozicije, zlasti pomanjkanje alfa-1 antitripsina (redka, a pomembna pri mladih ne-kadilski bolnikih).
- Povečano tveganje predstavljajo ponavljajoče se okužbe dihal in nizka telesna masa ob zgodnjem otroštvu.
Simptomi
Tipični zgodnji znaki so Simptomi, med katerimi prevladujejo kronični oteženo dihanje (sprva ob naporu) in kašelj, pogosto z izkašljevanjem velike količine sluzi. Z napredovanjem bolezni se zadihanost pojavlja tudi pri zmanjšani aktivnosti ali v mirovanju (sede ali leže). Bolezen poteka z občasnimi poslabšanji (ekscacerbacije), ki jih pogosto sprožijo virusne ali bakterijske okužbe pljuč in lahko zahtevajo hospitalizacijo.
Dodatni simptomi in znaki vključujejo piskanje, občutek stiskanja v prsih, utrujenost, izgubo telesne teže in presanjanje v nočnem času (pri hudih oblikah). Pri nekaterih bolnikih se razvije tudi kronična hipoksemija in posledično odpoved dihanja ali pljučno srce (cor pulmonale).
Diagnoza
Za potrditev KOPB je ključna spirometrija: zmanjšan razmerje FEV1/FVC (po uporabi bronhodilatatorja obično < 0,70) kaže na nepopravljivo obstrukcijo. Rezultati FEV1 se uporabljajo tudi za razvrstitev resnosti (GOLD stopnje). Dodatne raziskave lahko vključujejo rentgen prsnega koša, CT pljuč pri sumu na emfizem ali drugačno diagnozo, pulzno oksimetrijo ali arterijsko plinsko analizo pri sumu na hipoksijo ter testiranje na alfa-1 antitripsin pri primernih bolnikih.
Zdravljenje in obvladovanje
Glavni cilj zdravljenja je upočasniti napredovanje bolezni, zmanjšati simptome in preprečiti eksacerbacije. Najpomembnejši korak je popolno prenehanje kajenja — to izboljša napoved bolezni in zmanjša hitrost poslabšanja.
- Prenehanje kajenja: svetovanje, nikotinska nadomestna terapija, vareniclin ali bupropion so učinkovita orodja.
- Bronhodilatatorji: pogosto uporabljena zdravila so bronhodilatatorji, vključno s kratko delujočimi in dolgo delujočimi beta-2 agonisti (SABA/LABA) ter antimuskarinskimi sredstvi (SAMA/LAMA). Ti pripomorejo k odpiranje dihalne poti in olajšanju dihanja.
- Inhalacijski kortikosteroidi (ICS): kombinirajo se z dolgo delujočimi bronhodilatatorji pri bolnikih z pogostimi eksacerbacijami ali s komponento astme.
- Druga zdravila: peroralni kortikosteroidi in antibiotiki se uporabljajo med eksacerbacijami; roflumilast (PDE4 inhibitor) lahko pomaga pri hudi kronični bronhitni obliki; mukolitiki pri nekaterih bolnikih zmanjšajo sluz.
- Pomožna terapija: kisikova terapija pri kronični hipoksemiji (stabilna nizka raven kisika), ventilacija v primeru akutne ali akutno na kronični respiratorne odpovedi.
- Rehabilitacija pljuč (pulmonary rehabilitation): strukturiran program vadbe, učenja dihalnih tehnik in izobraževanja, ki izboljša vzdržljivost, simptome in kakovost življenja.
- Vakcine: letno cepljenje proti gripi in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam zmanjšujeta tveganje težjih okužb in eksacerbacij.
- Kirurški posegi: pri izbranih bolnikih z emisematoznim tipom so možne operacije, kot so redukcija volumna pljuč ali transplantacija pljuč.
Ravnanje z eksacerbacijami
Znaki poslabšanja vključujejo naglo povečanje zadihanosti, spremembo barve ali količine izkašljevane sluzi, zvišano telesno temperaturo ali zasoplost, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Zdravljenje vključuje poostreno bronhodilatatorno terapijo, peroralne kortikosteroide, če so bakterijske znake, tudi antibiotike, ter po potrebi dodatni kisik in hospitalizacijo.
Preprečevanje in življenjski slog
- Prekinitev kajenja in izogibanje pasivnemu kajenju.
- Izogibanje industrijskim in okoljskim onesnaževalom ter ustrezna zaščita pri delu.
- Redna telesna dejavnost in programi rehabilitacije, ki ohranjajo mišično moč in vzdržljivost.
- Uravnotežena prehrana, ki preprečuje izgubo mišične mase; pri nekaterih bolnikih je lahko potrebna podpora pri prehrani.
- Spremljanje in pravočasno cepljenje proti gripi in pljučnici.
Zapleti in prognoza
KOPB je progresivna bolezen: pri mnogih se funkcija pljuč postopoma zmanjšuje in lahko pride do kronične dihalne odpovedi, pogostih okužb, povečane smrtnosti ter do kor pulmonale (pritiska na desno srce). Kot navaja poročilo, je 3 % vseh invalidnosti je povezanih s KOPB, in Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo KOPB do leta 2030 postala tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu.
Prognostični dejavniki vključujejo resnost obstrukcije (FEV1), pogostost eksacerbacij, prisotnost komorbidnosti (srčno-žilne bolezni, osteoporoza, diabetes), odpoved pri prenehanju kajenja in splošno stanje telesne pripravljenosti.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Obisk zdravnika je nujen, če imate trajen kašelj z izkašljevanjem, vztrajno oteženo dihanje, hitro poslabšanje dihanja ali znake okužbe (vročina, povečanje količine/sluzastega izpljunka). Če imate dejavnike tveganja (predvsem dolgotrajno kajenje), se posvetujte za pregled in spirometrijo, da se KOPB odkrije in obravnava zgodaj.
Pravilno in zgodnje zdravljenje, predvsem prenehanje kajenja ter redno spremljanje in cepljenje, lahko znatno izboljšata kakovost življenja in zmanjšata število hospitalizacij ter smrti zaradi KOPB.
Vrste KOPB
- Emfizem
- Kronični bronhitis
- Bronhiektazije
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je KOPB?
O: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je skupek bolezni, ki postopoma otežujejo dihanje.
V: Kateri so simptomi KOPB?
O: Simptomi KOPB so oteženo dihanje in kašelj, zlasti izkašljevanje velike količine sluzi.
V: Kaj povzroča KOPB?
O: KOPB je običajno posledica kajenja cigaret in pri polovici kadilcev, ki kadijo vse življenje, se razvije. Vzrok je lahko tudi onesnaženost zraka, zlasti v državah, kjer se uporabljajo notranja kurišča brez prezračevanja.
V: Kako KOPB napreduje s časom?
O: Na začetku bolezni so težave z dihanjem opazne le pri telesni vadbi, vendar se z leti postopoma slabšajo, dokler ne pride do težav z dihanjem tudi pri sedenju ali ležanju. Pride lahko tudi do okužb pljuč, ki so lahko dovolj resne, da povzročijo smrt.
V: Kako se lahko KOPB zdravi?
O: Najpomembnejši korak pri zdravljenju KOPB je prenehanje kajenja. Vadba in zdravila, kot so bronhodilatatorji, lahko prav tako pomagajo odpreti dihalne poti in v pljuča spustiti več zraka.
V: Kolikšen odstotek invalidnosti je povezan s KOPB? O: 3 % vseh invalidnosti je povezanih s KOPB.
V: Ali lahko ljudje umrejo zaradi KOPB? O: Da, ljudje lahko umrejo zaradi KOPB. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo do leta 2030 postala tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu in da bo zaradi nje v prihodnosti umrlo še več ljudi.