Emfizem je bolezen pljuč.

Je ena od bolezni, ki sestavljajo kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). To je skupek bolezni, pri katerih je oviran pretok zraka v pljučih. Emfizem je najpogosteje posledica kajenja, lahko pa ga povzročijo tudi druge bolezni ali pa vzrok sploh ni znan.

Nastane, ko zelo majhne zračne mešičke (imenovane alveole) na koncu dihalnih poti v pljučih začnejo razpadati iz številnih mešičkov v veliko večje mešičke. Alveoli so območja v pljučih, kjer se izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid v kri in iz nje. Zaradi emfizema ljudje težko izpihajo zrak iz pljuč, saj se zrak zaradi propadanja sten ujame v razpadlih alveolih. Zrak, ujet v pljučih, ustvarja za emfizem značilen "sodčkast prsni koš".

Zdravila za emfizem ni. Zdravljenje vključuje prenehanje kajenja in jemanje zdravil ("bronho-dilatatorji" in včasih kortikosteroidi). Pri osebah z nizko ravnjo kisika v mirovanju je priporočljivo dodajanje kisika. Če ga uporabljamo 15 ur na dan, se zmanjša tveganje za srčno popuščanje in smrt, izboljša pa lahko tudi telesno dejavnost. Pri osebah z normalno ali blago nizko ravnijo kisika lahko dodajanje kisika izboljša zadihanost. Če osebe, ki uporabljajo kisik, še naprej kadijo, obstaja nevarnost požarov in malo koristi.

Kaj je emfizem — na kratko

Emfizem je oblika kronične poškodbe pljučne tkanine, pri kateri se zmanjšata površina in elastičnost zračnih mešičkov (alveol). Posledica je slabša izmenjava plinov (manj prehoda kisika v kri in slabše odstranjevanje ogljikovega dioksida) ter oteženo izdihanje. Pogosto je del širšega sindroma, imenovanega KOPB.

Vzroki in dejavniki tveganja

  • Kajenje: glavni vzrok emfizema pri večini bolnikov; dolgoročno izpostavljanje dimu poškoduje alveole.
  • Dolgotrajna izpostavljenost dražilom: delavniški ali okoljski izpušni plini, dim, prah in kemikalije.
  • Genetska okvara: pomanjkanje alfa-1 antitripsina (redko) lahko vodi v emfizem že pri mlajših osebah ali pri ne-kadilcih.
  • Starost: tveganje se povečuje s starostjo zaradi kumulativne izpostavljenosti škodljivim snovem in zmanjšane regenerativne sposobnosti pljuč.

Simptomi

Simptomi se razvijajo počasi in se sčasoma slabšajo. Med najpogostejšimi so:

  • živahno ali dolgotrajno zadihavanje (dispneja), sprva ob naporu, pozneje tudi v mirovanju;
  • piskajoče dihanje ali občutek težave pri izdihu;
  • dolgotrajen kronični kašelj (včasih z izkašljevanjem sluzi);
  • utrujenost in zmanjšana telesna zmogljivost;
  • pomembna izguba telesne teže v napredovalih primerih;
  • vznemirjenje zaradi napadov poslabšanja (eksacerbacij), pogosto ob respiratornih okužbah.

Diagnoza

Za potrditev emfizema in oceno resnosti zdravnik običajno opravi naslednje preiskave:

  • Spirometrija: merjenje prostornin in pretoka zraka pri vdihu in izdihu — osnovna preiskava za KOPB;
  • Rentgenski posnetek prsnega koša: lahko pokaže znake emfizema (povečane pljučne sence, sploščen diafragm);
  • CT prsnega koša: nudi natančnejšo sliko uničenja alveol in lahko pomaga pri izbiri kirurškega zdravljenja;
  • Arterijski krvni plini: merijo raven kisika in ogljikovega dioksida v krvi;
  • Test za alfa-1 antitripsin: pri mladih bolnikih ali ne-kadilcih z emfizemom.

Zdravljenje

Emfizem ni ozdravljiv, vendar številni ukrepi upočasnijo napredovanje, zmanjšajo simptome in izboljšajo kakovost življenja:

  • Prenehanje kajenja: najpomembnejši ukrep — upočasni napredovanje bolezni in zmanjšuje tveganje za eksacerbacije.
  • Lekarniška zdravila: bronhodilatatorji (inhalatorji, dolgotrajnega in kratkoročnega delovanja) za lajšanje dihanja; inhalacijski kortikosteroidi lahko zmanjšajo vnetja pri nekaterih bolnikih; v primerih ponavljajočih okužb so lahko koristni kombinirani pripravki.
  • Pulmonalna rehabilitacija: vadbeni program, učenje dihalnih tehnik, izobraževanje in podpora pri prilagoditvah življenjskega sloga — bistveno izboljša vzdržljivost in zmanjšuje simptome.
  • Dolgotrajna domača dodana terapija s kisikom: pri bolnikih z nizkim partialnim tlakom kisika v mirovanju; uporaba >15 ur dnevno zmanjša smrtnost in tveganje srčnega popuščanja ter izboljša telesno zmogljivost.
  • Aplikacije protivnetnih in drugih zdravil: antibiotiki ob bakterijskih okužbah, v nekaterih primerih diuretiki pri srčnem popuščanju, selektivna uporaba mukolitikov.
  • Kirurški posegi: pri izbranih bolnikih z omejenim razsevanjem bolezni so možnosti:
    • rezekcija velikih zračnih mehurjev (bullectomy),
    • operacija zmanjšanja pljučne prostornine (lung volume reduction surgery) — zmanjša prekomerno razširjenost pljuč in izboljša delovanje preostalih delov,
    • pljučna presaditev — možnost za zelo izbrane primere z napredovalo boleznijo.
  • Cepljenja: cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam zmanjšuje tveganje za eksacerbacije in zaplete.

Preprečevanje in vsakodnevno življenje

  • Prenehanje kajenja in izogibanje pasivnemu dimu ter drugih škodljivih delavskih/okoljskih dražil.
  • Redna telesna aktivnost in programi pulmonalne rehabilitacije pomagajo ohranjati moč in vzdržljivost.
  • Učenje dihalnih tehnik (npr. podaljšano izdihanje, trebušno dihanje) lahko zmanjša občutek zadihanosti.
  • Pri uporabi dodatnega kisika strogo prepoved kajenja v bližini opreme zaradi velikega požarnega tveganja.
  • Redni pregledi pri zdravniku in takojšnje zdravljenje okužb dihal.

Zapleti in potek bolezni

Emfizem lahko privede do več zapletov:

  • pogoste okužbe dihal in poslabšanja simptomov (eksacerbacije);
  • pojav pljučne hipertenzije in posledično desnosrčnega srčnega popuščanja (cor pulmonale);
  • respiratorna insuficienca v napredovalih fazah;
  • bolezensko zmanjšana kakovost življenja zaradi omejene telesne aktivnosti in kronične utrujenosti.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

  • če se pojavi nenadno izrazita poslabšanost zadihanosti;
  • če se pojavijo znaki infekcije (visoka vročina, spremenjen izcedek iz pljuč);
  • če se pojavijo otekanje stopal ali nenavadna utrujenost, ki bi lahko kazala na srčno popuščanje;
  • če ste kadilec in imate kronični kašelj ali zadihanost — nujen pregled in svetovanje za opustitev kajenja.

Čeprav emfizem ne moremo v celoti pozdraviti, pravočasna diagnostika, opustitev kajenja, ustrezno zdravljenje, cepljenja in rehabilitacija lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo simptome in izboljšajo kakovost življenja.