Evtanazija: definicija, vrste, zakonodaja in etična vprašanja

Evtanazija je lahko aktivna ali pasivna, prostovoljna, neprostovoljna in neprostovoljna. Mnogi ljudje vidijo pomembne razlike in lahko sprejmejo nekatere vrste, drugih pa ne.

Aktivna in pasivna evtanazija

Pasivna evtanazija pomeni, da pustite osebo umreti. Neozdravljivo bolni osebi je dovoljeno umreti, tudi če bi ji zdravljenje lahko pomagalo živeti dlje. To vključuje odstranitev aparata za vzdrževanje življenja, kot je ventilator, ki se uporablja za ohranjanje življenja, ali prenehanje dajanja hrane in vode. Aktivna evtanazija pomeni, da se naredi nekaj, kar konča življenje osebe. To je lahko dajanje injekcij ali tablet, ki povzročijo smrt.

Za nekatere je pasivna evtanazija bolj sprejemljiva izbira, saj ne gre za namerno ubijanje. Drugi pa trdijo, da bi moral nekdo, ki se je odločil, da bo drugi osebi omogočil smrt, to storiti čim hitreje in čim manj boleče, nato pa bi moral ukrepati, da se smrt privede do konca. To je znano tudi kot uboj iz usmiljenja.

Prostovoljna, neprostovoljna in neprostovoljna evtanazija

Prostovoljna evtanazija pomeni, da nekdo prosi, da mu dovolijo umreti ali da ga ubijejo. Ljudje, ki verjamejo v evtanazijo, pogosto menijo, da je to najboljša možnost, saj je jasno, da oseba želi umreti. Če oseba ne more povedati, da želi umreti, vendar ljudje menijo, da bi prosila za smrt, če bi lahko, gre za neprostovoljno evtanazijo. Za neprostovoljno evtanazijo se lahko odločijo osebe, ki so v komi ali so zelo mlade, saj ne morejo povedati, kaj želijo. Neprostovoljna evtanazija je, kadar je nekdo ubit, čeprav je prosil, naj ne umre, ali kadar bi lahko prosil za smrt, vendar tega ni storil. Veliko ljudi meni, da gre za umor in ne za evtanazijo.

Te vrste evtanazije so lahko mešane. Če nekdo prosi za smrt in mu druga oseba da injekcijo, ki ga ubije, gre za aktivno prostovoljno evtanazijo. Če je nekdo v komi in ga zdravniki ohranjajo pri življenju z respiratorjem, ga izklopijo in umre, gre za pasivno neprostovoljno evtanazijo.

Evtanazija je lahko aktivna ali pasivna, prostovoljna, neprostovoljna in neprostovoljna. Mnogi ljudje vidijo pomembne razlike in lahko sprejmejo nekatere vrste, drugih pa ne.

Aktivna in pasivna evtanazija

Pasivna evtanazija pomeni, da pustite osebo umreti. Neozdravljivo bolni osebi je dovoljeno umreti, tudi če bi ji zdravljenje lahko pomagalo živeti dlje. To vključuje odstranitev aparata za vzdrževanje življenja, kot je ventilator, ki se uporablja za ohranjanje življenja, ali prenehanje dajanja hrane in vode. Aktivna evtanazija pomeni, da se naredi nekaj, kar konča življenje osebe. To je lahko dajanje injekcij ali tablet, ki povzročijo smrt.

Za nekatere je pasivna evtanazija bolj sprejemljiva izbira, saj ne gre za namerno ubijanje. Drugi pa trdijo, da bi moral nekdo, ki se je odločil, da bo drugi osebi omogočil smrt, to storiti čim hitreje in čim manj boleče, nato pa bi moral ukrepati, da se smrt privede do konca. To je znano tudi kot uboj iz usmiljenja.

Prostovoljna, neprostovoljna in neprostovoljna evtanazija

Prostovoljna evtanazija pomeni, da nekdo prosi, da mu dovolijo umreti ali da ga ubijejo. Ljudje, ki verjamejo v evtanazijo, pogosto menijo, da je to najboljša možnost, saj je jasno, da oseba želi umreti. Če oseba ne more povedati, da želi umreti, vendar ljudje menijo, da bi prosila za smrt, če bi lahko, gre za neprostovoljno evtanazijo. Za neprostovoljno evtanazijo se lahko odločijo osebe, ki so v komi ali so zelo mlade, saj ne morejo povedati, kaj želijo. Neprostovoljna evtanazija je, kadar je nekdo ubit, čeprav je prosil, naj ne umre, ali kadar bi lahko prosil za smrt, vendar tega ni storil. Veliko ljudi meni, da gre za umor in ne za evtanazijo.

Te vrste evtanazije so lahko mešane. Če nekdo prosi za smrt in mu druga oseba da injekcijo, ki ga ubije, gre za aktivno prostovoljno evtanazijo. Če je nekdo v komi in ga zdravniki ohranjajo pri življenju z respiratorjem, ga izklopijo in umre, gre za pasivno neprostovoljno evtanazijo.

Nekateri menijo, da bi morala biti evtanazija dovoljena, drugi pa, da ne bi smela biti.

Spolzek klanec

Nekateri ljudje menijo, da se bodo z dovoljenjem evtanazije zgodile slabe stvari. Če je dovoljena za ljudi, ki prosijo za smrt, bi lahko bila dovoljena tudi za ljudi, ki so zelo bolni, vendar ne morejo prositi za smrt. Če se to zgodi, potem bi bila morda dovoljena za ljudi, ki so zelo bolni in ne bodo ozdraveli, vendar ne želijo umreti. To se imenuje argument "spolzkega pobočja".

Ljudje, ki verjamejo v argument o spolzkem pobočju, opozarjajo na primere, ko se je to zgodilo. V Nemčiji je Adolf Hitler dovolil ubijanje invalidnih otrok in to poimenoval evtanazija. Ljudje se zdaj strinjajo, da je bilo to narobe, a če bi bila evtanazija dovoljena, bi se to lahko ponovilo. Menijo, da je preveliko tveganje, da bi evtanazijo sploh dovolili.

Drugi pravijo, da je velika razlika med ubojem zelo bolne osebe, ki prosi za smrt, in ubojem otroka s posebnimi potrebami. Menijo, da evtanazija ne bo povzročila slabih stvari. Pravijo, da Hitlerjeva dejanja niso bila evtanazija.

Ameriško zdravniško združenje (AMA) in drugi zdravniki menijo, da je naloga zdravnika pomagati in ne ubijati ljudi. ^[] V neki študiji je 76 % zdravnikov izjavilo, da ne bi izvajali evtanazije, tudi če bi bila zakonita. ^[] Menijo, da jim bolniki ne bi zaupali. Na Nizozemskem, kjer je evtanazija zakonita, se je 60 % starejših ljudi v neki študiji balo, da jih bodo zdravniki ubili. ^[]

Nekateri menijo, da bi morala biti evtanazija dovoljena, drugi pa, da ne bi smela biti.

Spolzek klanec

Nekateri ljudje menijo, da se bodo z dovoljenjem evtanazije zgodile slabe stvari. Če je dovoljena za ljudi, ki prosijo za smrt, bi lahko bila dovoljena tudi za ljudi, ki so zelo bolni, vendar ne morejo prositi za smrt. Če se to zgodi, potem bi bila morda dovoljena za ljudi, ki so zelo bolni in ne bodo ozdraveli, vendar ne želijo umreti. To se imenuje argument "spolzkega pobočja".

Ljudje, ki verjamejo v argument o spolzkem pobočju, opozarjajo na primere, ko se je to zgodilo. V Nemčiji je Adolf Hitler dovolil ubijanje invalidnih otrok in to poimenoval evtanazija. Ljudje se zdaj strinjajo, da je bilo to narobe, a če bi bila evtanazija dovoljena, bi se to lahko ponovilo. Menijo, da je preveliko tveganje, da bi evtanazijo sploh dovolili.

Drugi pravijo, da je velika razlika med ubojem zelo bolne osebe, ki prosi za smrt, in ubojem otroka s posebnimi potrebami. Menijo, da evtanazija ne bo povzročila slabih stvari. Pravijo, da Hitlerjeva dejanja niso bila evtanazija.

Ameriško zdravniško združenje (AMA) in drugi zdravniki menijo, da je naloga zdravnika pomagati in ne ubijati ljudi. ^[] V neki študiji je 76 % zdravnikov izjavilo, da ne bi izvajali evtanazije, tudi če bi bila zakonita. ^[] Menijo, da jim bolniki ne bi zaupali. Na Nizozemskem, kjer je evtanazija zakonita, se je 60 % starejših ljudi v neki študiji balo, da jih bodo zdravniki ubili. ^[]

Paliativna oskrba

Paliativna oskrba je posebna oskrba bolnih ljudi, ki bodo umrli, da bi jim bilo lažje. Vključuje lahko oskrbo v hospicu, ko bolnika pošljejo v posebno bolnišnico za umirajoče. Paliativna oskrba lahko vključuje lajšanje bolečin ter pomoč bolniku in družini, da se sprijaznijo s smrtjo. V nekaterih primerih zdravniki bolniku dajo zdravila, zaradi katerih zaspi, da ne čuti bolečine.

Paliativna oskrba ni popolna, zato je ne obravnavamo vedno kot nadomestek za evtanazijo. Bolnik še vedno čuti bolečino, lahko se pojavijo tudi drugi stranski učinki, zaradi katerih se lahko počuti zelo slabo. Paliativna oskrba ni na voljo vsem ljudem in vsi ljudje, ki želijo umreti z evtanazijo, niso tako bolni, da bi kmalu umrli. Nekateri ljudje imajo zdrava telesa, vendar trpijo na druge načine, zato jim paliativna oskrba ne bo vedno pomagala.

Načelo dvojnega učinka

Načelo dvojnega učinka je pred več kot 700 leti prvič opisal Tomaž Akvinski. Pravi, da je včasih dobro narediti slabo stvar, če se zgodi nekaj dobrega in če si slabega konca nismo želeli. Akvinski je uporabil primer samoobrambe: včasih oseba ubije nekoga, ki jo napade, vendar ubijanje ni bilo tisto, kar je oseba želela storiti. Želela se je le zaščititi. Čeprav je torej ubiti nekoga slabo, želja zaščititi sebe ni bila slaba.

Nekateri pravijo, da lahko zdravniki z zdravljenjem zmanjšajo bolečino, zaradi česar bo oseba prej umrla. Če zdravnik zdravi bolnika, da bi mu pomagal umreti, gre za evtanazijo. Če pa zdravnik zdravi, da bi ustavil bolečine, in ne namerava, da bi bolnik umrl, to morda ni evtanazija, čeprav je vedel, da bo zdravljenje bolnika ubilo.

Pomoč pri samomoru

Samomor je, ko se oseba ubije sama. Včasih, ko je oseba zelo bolna, potrebuje pomoč pri umiranju, kar se imenuje samomor s pomočjo. V nekaterih državah je ljudem dovoljeno pomagati, če osebe ne ubijejo, in to lahko velja za bolj sprejemljivo možnost, saj se mora oseba sama odločiti. Ker oseba, ki pomaga, ne ubije, se to ne šteje vedno za evtanazijo.

Paliativna oskrba

Paliativna oskrba je posebna oskrba bolnih ljudi, ki bodo umrli, da bi jim bilo lažje. Vključuje lahko oskrbo v hospicu, ko bolnika pošljejo v posebno bolnišnico za umirajoče. Paliativna oskrba lahko vključuje lajšanje bolečin ter pomoč bolniku in družini, da se sprijaznijo s smrtjo. V nekaterih primerih zdravniki bolniku dajo zdravila, zaradi katerih zaspi, da ne čuti bolečine.

Paliativna oskrba ni popolna, zato je ne obravnavamo vedno kot nadomestek za evtanazijo. Bolnik še vedno čuti bolečino, lahko se pojavijo tudi drugi stranski učinki, zaradi katerih se lahko počuti zelo slabo. Paliativna oskrba ni na voljo vsem ljudem in vsi ljudje, ki želijo umreti z evtanazijo, niso tako bolni, da bi kmalu umrli. Nekateri ljudje imajo zdrava telesa, vendar trpijo na druge načine, zato jim paliativna oskrba ne bo vedno pomagala.

Načelo dvojnega učinka

Načelo dvojnega učinka je pred več kot 700 leti prvič opisal Tomaž Akvinski. Pravi, da je včasih dobro narediti slabo stvar, če se zgodi nekaj dobrega in če si slabega konca nismo želeli. Akvinski je uporabil primer samoobrambe: včasih oseba ubije nekoga, ki jo napade, vendar ubijanje ni bilo tisto, kar je oseba želela storiti. Želela se je le zaščititi. Čeprav je torej ubiti nekoga slabo, želja zaščititi sebe ni bila slaba.

Nekateri pravijo, da lahko zdravniki z zdravljenjem zmanjšajo bolečino, zaradi česar bo oseba prej umrla. Če zdravnik zdravi bolnika, da bi mu pomagal umreti, gre za evtanazijo. Če pa zdravnik zdravi, da bi ustavil bolečine, in ne namerava, da bi bolnik umrl, to morda ni evtanazija, čeprav je vedel, da bo zdravljenje bolnika ubilo.

Pomoč pri samomoru

Samomor je, ko se oseba ubije sama. Včasih, ko je oseba zelo bolna, potrebuje pomoč pri umiranju, kar se imenuje samomor s pomočjo. V nekaterih državah je ljudem dovoljeno pomagati, če osebe ne ubijejo, in to lahko velja za bolj sprejemljivo možnost, saj se mora oseba sama odločiti. Ker oseba, ki pomaga, ne ubije, se to ne šteje vedno za evtanazijo.

• Pravica do smrti

1. ↑ Diaconescu, A. (2012). Evtanazija. Contemporary Readings In Law & Social Justice, 4(2), 474-483.