Celiakija – simptomi, vzroki in zdravljenje z brezglutensko dieto

Celiakija: prepoznajte simptome, vzroke in zdravljenje z brezglutensko dieto — praktični nasveti, diagnoza in delo v vsakdanjem življenju za zdravje brez glutena.

Celiakija je avtoimunska bolezen, pri kateri uživanje glutena sproži vnetni odziv in poškodbo tankega črevesa. Pri ljudeh s celiakijo proteini iz pšenice, rži ali ječmena (gluten) spodbudijo imunski sistem, da napade sluznico črevesja. Posledica so poškodovane črevesne resice (vili), kar zmanjša sposobnost telesa za absorpcijo energije, vitaminov in mineralov. Pri otrocih to lahko povzroči zaviranje rasti in slabši pridobitek telesne teže; pri odraslih pa pogosto opazimo hujšanje in povečano utrujenost.

Simptomi

Simptomi celiakije so lahko različni in segajo od tipičnih prebavnih težav do sistemskih znakov. Pogosti znaki vključujejo:

• napihnjenost in bolečine v trebuhu,
• driska ali steatoreja (maščobno blato),
• zaprtje (v nekaterih primerih),
• napenjanje in krči,
• izguba telesne mase, kronična utrujenost, anemija zaradi pomanjkanja železa,
• počasen rastni razvoj in zamuda v puberteti pri otrocih,
• izguba kostne gostote (osteopenija ali osteoporoza) zaradi motene absorpcije kalcija in vitamina D,
• bolečine v sklepih, nevrološke težave (npr. parestezije, ataksija) in plodnostne težave,
• specifična kožna oblika celiakije — dermatitis herpetiformis (srbeči mehurčasti izpuščaji).

Znaki se lahko razlikujejo od osebe do osebe; nekateri imajo blage ali netipične simptome ali pa so skoraj brez njih, kljub poškodbi črevesja.

Vzroki in tveganja

Celiakija je genetsko pogojena bolezen. Večina obolelih ima genetske označevalce HLA‑DQ2 ali HLA‑DQ8. Sorodniki prve stopnje (otroci, bratje, sestre, starši) imajo približno 1 proti 10 tveganje za razvoj bolezni. Sicer pa prisotnost teh genov ne pomeni nujno, da bo oseba zbolela — bolezni pogosto ne sproži neposredno genetika, temveč jo lahko aktivirajo okoljski dejavniki, npr. okužbe, hormonske spremembe (npr. med nosečnostjo), stres ali drugi sprožilci v odrasli dobi.

Diagnoza

Za sum na celiakijo zdravniki običajno opravijo krvne teste, s katerimi iščejo protitelesa, ki napadajo črevesno sluznico ob stiku z glutenom. Med najpogosteje uporabljenimi preiskavami so testi za protitelesa proti tkivni transglutaminazi (anti‑tTG IgA), protitelesa proti endomiziju (EMA) in testi proti deaminiranim gliadinskim peptidom (DGP). Pomembno je preveriti tudi skupno raven imunoglobulina A (IgA), ker je pomanjkanje IgA lahko vpliva na rezultate.

Če so serološki testi pozitivni ali je klinični sum visok, zdravnik pogosto predlaga endoskopijo z biopsijo tankega črevesa. S to endoskopsko preiskavo lahko s kamero pregledajo črevesno sluznico in z vzorčenjem pokažejo značilne spremembe (atrofija vili). V nekaterih primerih se uporablja histološka Marshova klasifikacija za opis obsega poškodbe.

Pomembno: za zanesljivo diagnozo je priporočljivo, da oseba pred testi še naprej uživa gluten — priporoča se dovolj velik vnos glutena tednov ali mesecev pred testiranjem. Samozdravljenje z brezglutensko dieto pred diagnozo lahko privede do napačnih, negativnih rezultatov.

Pri dermatitis herpetiformis se za potrditev diagnoze lahko naredi biopsija kože, ki pokaže IgA usedline v dermalnih papilah.

Zdravljenje in upravljanje

Edino učinkovito zdravljenje celiakije je stroga in dosledna brezglutenska dieta skozi vse življenje. Ni zdravil, ki bi bolezen dokončno odpravila; čeprav se pri nekaterih v raziskavah preiskujejo nova zdravila ali imunoterapije, je trenutno osnovno priporočilo izogibanje glutenu.

Ob upoštevanju diete običajno pride do postopnega okrevanja sluznice črevesja; pri otrocih se okrevanje pogosto zgodi hitreje kot pri odraslih. Celotno obnovo lahko spremlja zdravnik, navadno z ponovnimi serološkimi testi; pri identifikaciji trajne poškodbe se včasih opravi tudi ponovna biopsija po letu ali dveh.

Obstaja tudi redka oblika — refraktorna celiakija — kjer simptomi in poškodbe vztrajajo kljub strogi dieti; za te bolnike so potrebni specialistični pristopi in spremljanje v terciarnem centru.

Praktični prehranski nasveti

• Izogibajte se vsem izdelkom, ki vsebujejo pšenico, rž ali ječmen. To vključuje kruh, testenine, pecivo, nekatere vrste procesa hrane, pivo in mnoge omake.
• Varnostno: pazite na skrite vire glutena (predelani izdelki, omake, predelane mesnine, začimbe, prehranski dodatki, zdravila in nekateri kozmetični pripravki). Vedno preberite sestavine in poiščite označbo "brez glutena".
• Varna žita in sestavine: riž, koruza, kvinoja, ajda (buckwheat), proso, amarant, teff, sorghum ter certificirani brezglutenski ovsi (samo če niso bili onesnaženi s pšenico).
• Preprečite navzkrižno kontaminacijo v kuhinji (ločeni pripomočki, tosterji, čistilni postopki, ločene površine za pripravo hrane), še posebej pri skupnem gospodinjstvu, kjer nekdo uživa gluten.
• Sodelujte z izkušenim dietetikom, da zagotovite uravnoteženo prehrano in preprečite pomanjkanja hranil.

Preprečevanje pomanjkanj in spremljanje

Ker celiakija ovira absorpcijo hranil, je lahko potrebna občasna nadomestna terapija ali dopolnila, npr. železo pri anemiji, vitamin B12, folna kislina, vitamin D in kalcij. Zdravnik lahko priporoči testne preiskave kostne gostote (DEXA) zaradi tveganja za osteoporozo.

Spremljanje vključuje redne kontrole pri zdravniku, ponavljanje seroloških testov za protitelesa in spremljanje simptomov ter prehranskega stanja. Po začetku brezglutenske diete večina ljudi opazi izboljšanje simptomov v nekaj tednih, a popolno normalizacijo črevesne sluznice lahko traja več mesecev do dveh let.

Zapleti in povezane bolezni

Če celiakija ostane neliječena, se poveča tveganje za:

• hranilno pomanjkanje in posledične težave,
• motnje rasti pri otrocih,
• zmanjšana kostna gostota in večje tveganje za zlome,
• povečano tveganje za nekatere oblike limfoma in druge maligne bolezni (v redkih primerih),
• sočasne avtoimunske bolezni (npr. diabetes tipa 1, avtoimunske bolezni ščitnice).

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Obstoj trajnih prebavnih simptomov, nepojasnjene utrujenosti, nenadne izgube teže, nepojasnjene anemije ali značilnega izpuščaja (dermatitis herpetiformis) naj bo razlog za posvet z zdravnikom. Če obstaja družinska anamneza celiakije, je smiselno tudi preventivno testiranje sorodnikov prve stopnje.

Če sumite, da imate celiakijo, se izognite samodiagnozi z odstranjevanjem glutena pred posvetom z zdravnikom — pravilna diagnostika zahteva, da ste še vedno na prehrani z glutenom. Zdravnik ali gastroenterolog bo nato določil potrebne preiskave in načrt zdravljenja. S dosledno brezglutensko dieto lahko večina bolnikov živi zdravo in polno življenje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je celiakija?

V: Kaj se zgodi, če oseba s celiakijo zaužije nekaj, kar vsebuje gluten?

V: Kako to vpliva na prebavo?

V: Kateri so nekateri pogosti simptomi pri otrocih?

V: Ali je celiakijo mogoče pozdraviti?

V: Ali je na voljo še kakšno drugo zdravljenje?

Išči po črki