Roženica: definicija, zgradba in vloga v očesu

Roženica je sprednji, prozoren del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in notranjo očesno komoro. Je posebna oblika tkiva: popolnoma prosojna in brez krvnih žil, močno in hkrati občutljiva. Ima bogato senzorično in avtonomno inervacijo, vendar nevroni v roženici nimajo mielinskih ovojnic, kar povečuje občutljivost. Z roženico svetloba prvič vstopi v oko in se pomembno lomi skupaj z lečo.

Zgradba roženice

Roženica je sestavljena iz več histoloških slojev, ki skupaj zagotavljajo trdnost in prosojnost. Glavni sloji so:

• Epitelij – površinski večplastni epitelij, ki se hitro obnavlja; služi kot zaščitna plast in tesni površino roženice.
• Bowmanova plast (Bowmanova membrana) – žilav kolagenski sloj pod epitelijem, ki prispeva k mehanski trdnosti.
• Stroma (substantia propria) – najdebelejši sloj, sestavljen iz pravilno urejenih kolagenskih vlaken in celic (keratocitov); njegov redni vzorec omogoča prosojnost.
• Duajeva plast – na novo opisana tanka, vendar zelo močna plast med stromom in Descemetovo membrano (opisana junija 2013; podrobnosti in klinični pomen so predmet nadaljnjih raziskav).
• Descemetova membrana – prožna bazalna membrana endotelija, ki s staranjem postopoma zadebeli.
• Endotelij – enoplastni notranji sloj celic, ki so odgovorne za odvajanje tekočine iz stromalnega tkiva (aktivne črpalke); ohranjanje suhosti stromalnega sloja je ključno za prosojnost.

Fizikalne značilnosti

Povprečna centralna debelina roženice pri odraslem človeku znaša približno 520–550 µm (mikrometrov); periferna roženica je običajno debelejša. Roženica opravi približno dve tretjini celotnega lomljenja očesa — njena dioptrijska moč je približno 40–44 dioptrij (približno 43 D), kar skupaj z delovanjem leče omogoča, da se slika pravilno projicira na mrežnico. Natančnost lomljenja je odvisna od ukrivljenosti sprednje površine in njegovega velikostnega preseka.

Prosojnost in prehrana

Prosojnost roženice je rezultat posebne zgradbe kolagenskih vlaken in natančnega nadzora vsebnosti vode v stromi s strani endotelija (Na+/K+ ATP-aza in druge transportne mehanizme). Ker roženica nima krvnih žil, dobiva hranila in kisik s površine (solzni film in atmosfera) ter iz zadnje strani prek očesne vodne komore.

Vloga in funkcije

• Optična funkcija: glavni refrakcijski element očesa — lomi in usmerja svetlobo k leči, da se tvori ostra slika na mrežnici.
• Zaščitna funkcija: mehanična zaščita notranjih struktur očesa pred prahom, mikroorganizmi in manjšimi poškodbami; epitelij in solzni film igrata ključno vlogo pri barierski funkciji.
• Senzorična funkcija: zelo občutljiva na dotik in bolečino (refleks zapiranja vek) zaradi bogate inervacije iz trigeminalnega živca.

Celjenje in regeneracija

Epitelij roženice se hitro obnavlja in lahko zaceli manjše poškodbe brez brazgotinjenja. Po globljih poškodbah, ki poškodujejo stromalne sloje, lahko nastane brazgotina in trajna motnost. Endotelijske celice se pri ljudeh deloma ne obnavljajo; njihova izguba lahko privede do edema roženice in poslabšanja prosojnosti.

Klinični pomen

Motnje roženice so pogoste in klinično pomembne: keratitis (vnetje, pogosto zaradi okužbe ali prenosov kontaktnih leč), keratokonus (propad elastičnosti in izbočenje roženice), poškodbe, edemi, dedne endotelijske distrofije (npr. Fuchs) in druga stanja. Diagnostika vključuje pregled s sprednjo komorico (slit lamp), merjenje centralne debeline (pahimetrija) in topografijo ukrivljenosti. Terapevtske možnosti zajemajo zdravila, nošnjo kontaktnih leč, refraktivne operacije (npr. LASIK, PRK), ter keratoplastiko (delna ali polna presaditev roženice; tehnike so npr. DSAEK, DMEK pri endotelijskih motnjah).

Duajeva plast

Duajeva plast je bila opisana junija 2013 kot tanka, močna plast med stromom in Descemetovo membrano. Čeprav je zelo tanka, so avtorji izpostavili njeno mehansko pomembnost in sposobnost preprečevanja prehoda zraka skozi roženico. Nekateri strokovnjaki so sprejeli to odkritje kot pomembno dopolnilo anatomije roženice, medtem ko so drugi poudarili potrebo po dodatnih neodvisnih raziskavah in potrditev njene ločene histološke identitete in kliničnega pomena.

Roženica je torej ključna struktura očesa: optično, zaščitno in senzorno pomembna. Njena normalna funkcija je bistvena za jasno vidno zaznavanje in vsaka motnja zahteva hitro in ustrezno oftalmološko oceno.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je roženica?

V: Ali ima roženica krvne žile?

V: Kakšna je funkcija roženice?

V: Kaj je Duaova plast?

V: Kakšna je moč Duaove plasti?

V: Ali ima roženica živce?

V: Kakšna je vloga roženice in leče v očesu?

Išči po črki