Koronarna bolezen srca: vzroki, simptomi in zdravljenje
Koronarna bolezen srca: izvedite vzroke, prepoznajte simptome in možnosti zdravljenja ter preprečevanja — strokovni nasveti za zaščito srca in zmanjšanje tveganja.
Koronarna bolezen, imenovana tudi koronarna bolezen srca, je bolezen srca. ("Koronarna" pomeni "krvne žile srca").) Koronarna bolezen srca povzroča nabiranje oblog v koronarnih arterijah. Zaradi tega se koronarne arterije zožijo. Arterija je krvna žila - cev, po kateri teče kri. Ko srce dovede kri, ki je polna kisika in hranilnih snovi, jo arterije odvajajo v različne dele telesa. Koronarne arterije so zelo pomembne: oskrbujejo s krvjo srčno mišico. Ko se koronarne arterije zožijo, do srčne mišice priteče manj krvi.
Večina ljudi s koronarno srčno boleznijo se lahko počuti zdravo več let, preden se pojavijo simptomi. Najpogostejši simptom je srčni infarkt. Če koronarne bolezni srca ne zdravimo, lahko nekatere obloge v koronarnih arterijah odpadejo in blokirajo pretok krvi v srce. Koronarna bolezen srca je najpogostejši vzrok nenadne smrti. Je tudi najpogostejši vzrok smrti pri starejših od 65 let. Verjetnost, da zbolijo za koronarno srčno boleznijo, je pri moških 10-krat večja kot pri ženskah.
Vzroki in dejavniki tveganja
Koronarna bolezen srca običajno nastane zaradi ateroskleroze — postopnega nabiranja maščobnih oblog (plakov) v stenah koronarnih arterij. Ti plaki vsebujejo holesterol, vnetne celice in vezivno tkivo. Z leti se arterije zožijo ali postanejo bolj krhke, kar zmanjša pretok krvi do srčne mišice.
- Glavni dejavniki tveganja: visok krvni tlak, povečane vrednosti LDL-holesterola, sladkorna bolezen (diabetes), kajenje, debelost in sedeč način življenja.
- Drugi dejavniki: starost, moški spol, družinska anamneza srčnih bolezni, kronično vnetje, nepravilna prehrana z veliko nasičenih maščob in sladkorjev ter stres.
Simptomi in opozorilni znaki
Simptomi se lahko razlikujejo. Nekateri ljudje nimajo simptomov dolgo časa, drugi pa se soočijo z nenadnim in hudim dogodkom:
- Angina pektoris: pritisk, stisk ali bolečina v prsih, ki se pogosto pojavi pri naporu ali čustvenem stresu in izgine v mirovanju ali po zdravilih.
- Nestabilna angina ali srčni infarkt: intenzivna, dolgotrajna bolečina v prsih, ki se lahko širi v roke, vrat, čeljust ali hrbet; lahko spremljata potenje, slabost, omotica ali kratka sapa.
- Druge težave: kronična utrujenost, zasoplost pri naporu ali v mirovanju, srčne palpitacije, omedlevica.
Zapleti
- Akutni miokardni infarkt (srčni napad), ki nastane ob popolni blokadi koronarne arterije.
- Srčno popuščanje zaradi poškodbe srčne mišice.
- Nevarni srčni ritmi (aritmije) in nenadna srčna smrt.
Diagnostika
Diagnozo postavimo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in dodatnih preiskav:
- Elektrokardiogram (EKG) — zazna motnje srčnega ritma in znake ishemije ali infarkta.
- Meritve srčnih encimov (troponin) — pomembne pri sumu na infarkt.
- Testi obremenitve (treadmill, stresni EKG ali stresni ultrazvok) za odkrivanje ishemije pri naporu.
- Ehokardiografija — oceni delovanje srčne mišice in morebitne zaplete.
- Koronarna angiografija (kateterizacija) — z zanesljivim prikazom zoženj omogoča načrtovanje invazivnega zdravljenja (angioplastika, stent ali obvodna operacija).
Zdravljenje
Cilji zdravljenja so zmanjšati simptome, preprečiti napredovanje bolezni in zmanjšati tveganje za srčni infarkt ter smrt. Pogosto je potrebno kombinirati spremembe življenjskega sloga, zdravila in invazivne postopke.
- Spremembe življenjskega sloga: opustitev kajenja, uravnotežena prehrana (več sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, manj nasičenih maščob in soli), redna telesna dejavnost, vzdrževanje primerne telesne teže in obvladovanje stresa.
- Zdravila: aspirin ali druge antiplačnice, statini za zmanjšanje holesterola, beta-blokatorji, zaviralci ACE ali zaviralci angiotenzinskih receptorjev, nitrati za lajšanje angine, antikoagulanti po potrebi.
- Invazivni posegi: perkutana koronarna intervencija (angioplastika z vstavitvijo stenta) za odpravo zožitve; koronarna arterijska obvodna kirurgija (CABG) pri večjih ali kompleksnih oblogah.
- Rehabilitacija po srčnem dogodku: programi srčne rehabilitacije (vadba, izobraževanje, psihološka podpora) izboljšajo okrevanje in zmanjšajo ponovitev.
Kaj storiti ob sumu na srčni napad
- Če imate hude ali dolgotrajne bolečine v prsih ali druge resne simptome, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč.
- Če je na voljo in ni kontraindikacij, lahko žvečljivo aspirin (300 mg) zmanjša strjevanje krvi — a le po navodilu zdravstvenega osebja ali če vam je tako priporočeno prej.
- Če oseba izgubi zavest in ne diha, takoj začnite oživljanje (CPR) in uporabite avtomatski eksterni defibrilator (AED), če je na voljo.
Preprečevanje
Preprečevanje je ključno. Zmanjšanje dejavnikov tveganja lahko znatno zmanjša verjetnost razvoja koronarnih bolezni:
- Redni zdravniški pregledi za merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
- Ukrepi za nadzor hipertenzije, dislipidemije in sladkorne bolezni.
- Cepljenja (npr. proti gripi) pri ljudeh s srčnimi boleznimi, saj okužbe povečajo tveganje za zaplete.
Prognoza in spremljanje
Potek bolezni je odvisen od resnosti oblog, prisotnih odločljivih dejavnikov tveganja in uspeha zdravljenja. Redno spremljanje pri zdravniku, upoštevanje zdravniških navodil, redno jemanje predpisanih zdravil in spremembe življenjskega sloga močno izboljšajo rezultate in kakovost življenja.
Če imate dodatna vprašanja o simptomih, testih ali možnostih zdravljenja, se posvetujte z vašim zdravnikom ali kardiologom.
Risba, kako se koronarne arterije zamašijo z oblogami
Ateroskleroza
Ateroskleroza je oblika bolezni srca. V arterijah se kopičijo maščobne snovi (kot je holesterol) in tvorijo trše snovi, imenovane plak. Zaradi tega postanejo arterije trše. Prav tako otežuje pretok krvi po arterijah. To lahko povzroči nastanek krvnih strdkov, ki preprečujejo potovanje krvi po arterijah. Majhni koščki oblog se lahko tudi odlomijo in zamašijo manjše krvne žile.
Če se arterija popolnoma zamaši, to povzroči resne težave. Vse celice, tkiva in organi v telesu za preživetje potrebujejo kisik in hranila (ki jih prenaša kri). Če celice ali tkiva ne dobijo dovolj krvi, odmrejo. (Ko se to zgodi v koronarnih arterijah, odmre del srca. To lahko povzroči miokardni infarkt (srčni napad).
Preprečevanje koronarne bolezni srca
Ljudje lahko storijo veliko različnih stvari, da se izognejo koronarni bolezni srca:
- Spremenijo lahko način prehranjevanja. Lahko na primer jedo manj mastne hrane in zaužijejo čim manj nasičenih maščob.
- Uživajo lahko več zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih izdelkov.
- Lahko se izogibajo pitju alkohola in zaužijejo manj soli.
- Lahko redno vadijo.
- Prekomerni telesni teži ali debelosti se lahko izognejo tako, da nadzorujejo svojo telesno težo.
Ateroskleroza
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je koronarna bolezen?
O: Koronarna bolezen je bolezen srca, ki povzroča nabiranje oblog v koronarnih arterijah, zaradi česar se te zožijo in zmanjša se pretok krvi v srčno mišico.
V: Kaj počnejo koronarne arterije?
O: Koronarne arterije oskrbujejo srčno mišico s krvjo.
V: Kaj se zgodi, ko se koronarne arterije zožijo?
O: Ko se koronarne arterije zožijo zaradi kopičenja oblog, do srčne mišice priteče manj krvi, kar lahko povzroči bolečino v prsih, srčni infarkt ali druge zaplete.
V: Kaj pomeni beseda "koronarna" v povezavi s srcem?
O: "Koronarni" pomeni krvne žile srca.
V: Kaj so arterije?
O: Arterije so krvne žile, ki prevajajo kri, polno kisika in hranilnih snovi, od srca do različnih delov telesa.
V: Kako na koronarne arterije vplivajo obloge?
O: Zaradi kopičenja oblog v koronarnih arterijah se te zožijo, kar zmanjša pretok krvi do srčne mišice.
V: Zakaj so koronarne arterije pomembne?
O: Koronarne arterije so pomembne, ker oskrbujejo srčno mišico s krvjo in ji tako omogočajo pravilno delovanje.
Iskati