Koronarna bolezen, imenovana tudi koronarna bolezen srca, je bolezen srca. ("Koronarna" pomeni "krvne žile srca").) Koronarna bolezen srca povzroča nabiranje oblog v koronarnih arterijah. Zaradi tega se koronarne arterije zožijo. Arterija je krvna žila - cev, po kateri teče kri. Ko srce dovede kri, ki je polna kisika in hranilnih snovi, jo arterije odvajajo v različne dele telesa. Koronarne arterije so zelo pomembne: oskrbujejo s krvjo srčno mišico. Ko se koronarne arterije zožijo, do srčne mišice priteče manj krvi.

Večina ljudi s koronarno srčno boleznijo se lahko počuti zdravo več let, preden se pojavijo simptomi. Najpogostejši simptom je srčni infarkt. Če koronarne bolezni srca ne zdravimo, lahko nekatere obloge v koronarnih arterijah odpadejo in blokirajo pretok krvi v srce. Koronarna bolezen srca je najpogostejši vzrok nenadne smrti. Je tudi najpogostejši vzrok smrti pri starejših od 65 let. Verjetnost, da zbolijo za koronarno srčno boleznijo, je pri moških 10-krat večja kot pri ženskah.

Vzroki in dejavniki tveganja

Koronarna bolezen srca običajno nastane zaradi ateroskleroze — postopnega nabiranja maščobnih oblog (plakov) v stenah koronarnih arterij. Ti plaki vsebujejo holesterol, vnetne celice in vezivno tkivo. Z leti se arterije zožijo ali postanejo bolj krhke, kar zmanjša pretok krvi do srčne mišice.

  • Glavni dejavniki tveganja: visok krvni tlak, povečane vrednosti LDL-holesterola, sladkorna bolezen (diabetes), kajenje, debelost in sedeč način življenja.
  • Drugi dejavniki: starost, moški spol, družinska anamneza srčnih bolezni, kronično vnetje, nepravilna prehrana z veliko nasičenih maščob in sladkorjev ter stres.

Simptomi in opozorilni znaki

Simptomi se lahko razlikujejo. Nekateri ljudje nimajo simptomov dolgo časa, drugi pa se soočijo z nenadnim in hudim dogodkom:

  • Angina pektoris: pritisk, stisk ali bolečina v prsih, ki se pogosto pojavi pri naporu ali čustvenem stresu in izgine v mirovanju ali po zdravilih.
  • Nestabilna angina ali srčni infarkt: intenzivna, dolgotrajna bolečina v prsih, ki se lahko širi v roke, vrat, čeljust ali hrbet; lahko spremljata potenje, slabost, omotica ali kratka sapa.
  • Druge težave: kronična utrujenost, zasoplost pri naporu ali v mirovanju, srčne palpitacije, omedlevica.

Zapleti

  • Akutni miokardni infarkt (srčni napad), ki nastane ob popolni blokadi koronarne arterije.
  • Srčno popuščanje zaradi poškodbe srčne mišice.
  • Nevarni srčni ritmi (aritmije) in nenadna srčna smrt.

Diagnostika

Diagnozo postavimo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in dodatnih preiskav:

  • Elektrokardiogram (EKG) — zazna motnje srčnega ritma in znake ishemije ali infarkta.
  • Meritve srčnih encimov (troponin) — pomembne pri sumu na infarkt.
  • Testi obremenitve (treadmill, stresni EKG ali stresni ultrazvok) za odkrivanje ishemije pri naporu.
  • Ehokardiografija — oceni delovanje srčne mišice in morebitne zaplete.
  • Koronarna angiografija (kateterizacija) — z zanesljivim prikazom zoženj omogoča načrtovanje invazivnega zdravljenja (angioplastika, stent ali obvodna operacija).

Zdravljenje

Cilji zdravljenja so zmanjšati simptome, preprečiti napredovanje bolezni in zmanjšati tveganje za srčni infarkt ter smrt. Pogosto je potrebno kombinirati spremembe življenjskega sloga, zdravila in invazivne postopke.

  • Spremembe življenjskega sloga: opustitev kajenja, uravnotežena prehrana (več sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, manj nasičenih maščob in soli), redna telesna dejavnost, vzdrževanje primerne telesne teže in obvladovanje stresa.
  • Zdravila: aspirin ali druge antiplačnice, statini za zmanjšanje holesterola, beta-blokatorji, zaviralci ACE ali zaviralci angiotenzinskih receptorjev, nitrati za lajšanje angine, antikoagulanti po potrebi.
  • Invazivni posegi: perkutana koronarna intervencija (angioplastika z vstavitvijo stenta) za odpravo zožitve; koronarna arterijska obvodna kirurgija (CABG) pri večjih ali kompleksnih oblogah.
  • Rehabilitacija po srčnem dogodku: programi srčne rehabilitacije (vadba, izobraževanje, psihološka podpora) izboljšajo okrevanje in zmanjšajo ponovitev.

Kaj storiti ob sumu na srčni napad

  • Če imate hude ali dolgotrajne bolečine v prsih ali druge resne simptome, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč.
  • Če je na voljo in ni kontraindikacij, lahko žvečljivo aspirin (300 mg) zmanjša strjevanje krvi — a le po navodilu zdravstvenega osebja ali če vam je tako priporočeno prej.
  • Če oseba izgubi zavest in ne diha, takoj začnite oživljanje (CPR) in uporabite avtomatski eksterni defibrilator (AED), če je na voljo.

Preprečevanje

Preprečevanje je ključno. Zmanjšanje dejavnikov tveganja lahko znatno zmanjša verjetnost razvoja koronarnih bolezni:

  • Redni zdravniški pregledi za merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
  • Ukrepi za nadzor hipertenzije, dislipidemije in sladkorne bolezni.
  • Cepljenja (npr. proti gripi) pri ljudeh s srčnimi boleznimi, saj okužbe povečajo tveganje za zaplete.

Prognoza in spremljanje

Potek bolezni je odvisen od resnosti oblog, prisotnih odločljivih dejavnikov tveganja in uspeha zdravljenja. Redno spremljanje pri zdravniku, upoštevanje zdravniških navodil, redno jemanje predpisanih zdravil in spremembe življenjskega sloga močno izboljšajo rezultate in kakovost življenja.

Če imate dodatna vprašanja o simptomih, testih ali možnostih zdravljenja, se posvetujte z vašim zdravnikom ali kardiologom.