Globoka možganska stimulacija (DBS): definicija, uporabe in tveganja
Globoka možganska stimulacija (DBS): kaj je, kako zdravi Parkinson, depresijo, OCD in Tourette ter katera tveganja in zapleti morate poznati.
Globoka možganska stimulacija (DBS) je operacija, pri kateri zdravniki v bolnikove možgane namestijo žice, ki lahko prenašajo korektivne električne signale. Elektronska oprema zunaj možganov lahko nato pošilja signale v določene dele možganov. DBS se uporablja za zdravljenje številnih bolezni. DBS se uporablja za zdravljenje bolečinskih motenj, Parkinsonove bolezni, velike depresivne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje in Tourettovega sindroma. Uprava za hrano in zdravila je leta 1997 odobrila DBS za zdravljenje tremorja, leta 2002 za Parkinsonovo bolezen, leta 1999 za Tourettov sindrom in leta 2003 za distonijo. DBS je koristna za večino bolnikov, vendar lahko pride do resnih zapletov in neželenih učinkov.
Kaj je globoka možganska stimulacija in kako deluje
DBS je nevrokirurški postopek, pri katerem se v specifična možganska jedra položijo ena ali več elektrod. Elektrode so po navadi povezane s podkožnim implantiranim generaterjem impulzov (podoben srčnemu spodbujevalniku), ki ustvarja nize električnih impulzov. Ti impulzi spreminjajo električno aktivnost v ciljnih strukturah možganov in s tem lahko zmanjšajo simptome bolezni. Učinek ni vedno takojšen — pri nekaterih motnjah se izboljšanje pokaže hitro (npr. tremor), pri drugih pa postopoma z nastavitvijo stimulacije in prilagoditvijo zdravil.
Indikacije — pri katerih primerih se DBS najpogosteje uporablja
- Parkinsonova bolezen: zmanjšanje tremorja, togosti, počasnih gibov; pogosto omogoči zmanjšanje odmerkov antiparkinsonskih zdravil.
- Essentialni tremor (tremor): pogosto zelo učinkovita pri nadzoru ročnih in glave tremorjev.
- Distonija: pri nekaterih oblikah zmanjšanje nenadzorovanih mišičnih kontrakcij.
- Obsessivno-kompulzivna motnja (OKM): za izbrane, refraktorne primere, ko druge terapije niso bile uspešne.
- Tourettov sindrom: pri hudih, odpornih obnašanjih in tikih.
- Velika depresivna motnja in kronična bolečina: v izvidnih in eksperimentalnih protokolih ter v nekaterih primerih kot del kliničnih študij.
Kdo je primeren kandidat
Primernost za DBS ocenjuje multidisciplinarna ekipa (nevrolog, nevrokirurg, nevropsiholog, psihiatri in specialist za bolečino, odvisno od indikacije). Ključni elementi ocene:
- Dokazana diagnoza z zmerno do hudo okvaro kljub optimizirani medicinski terapiji.
- Realna pričakovanja glede koristi in tveganj.
- Neuroradiološke preiskave (MRI/CT) za načrtovanje tarče in iskanje kontraindikacij.
- Neuropsihološko testiranje in psihiatrična ocena — pomembno pri boleznih, ki vplivajo na razpoloženje in kognicijo.
- Splošno zdravstveno stanje, ki omogoča kirurški poseg.
Potek posega in okrevanje
Tipični koraki:
- Predoperativno slikanje (MRI/CT) in načrtovanje tarč.
- Implantacija elektrod v možgane — pogosto z lokalno anestezijo in budnim pacientom za preverjanje učinkov ali z anestezijo glede na prakso centra.
- Namestitev vsadkov (generator impulzov) v prsnico ali pod ključnico, elektrode pa so povezane z generatorjem s podkožnim kablom.
- Pooperativno spremljanje in počasen začetek programiranja stimulacije (tuning), ki lahko traja tedne do mesecev, da se doseže optimalni učinek.
Okrevanje po kirurškem posegu običajno vključuje nekaj dni hospitalizacije (odvisno od centra) in omejitve okrevanja, dokler se ne zmanjša tveganje za okužbo ali premik vsadka.
Programiranje in dolgoročno spremljanje
Generator stimulacije se prilagaja z zunanjim programatorjem v ambulanti. Prvi nastavitvi pogosto sledijo številne prilagoditve, dokler se ne najde optimalen balans med koristmi in neželenimi učinki. Baterije pri nekaterih napravah se morajo menjati (pri drugih je akumulator polnilni). Redni kontrolni pregledi so potrebni za spremljanje kliničnega učinka, delovanja naprave in morebitnih zapletov.
Možna tveganja in neželeni učinki
Čeprav mnogo bolnikov koristi DBS, obstajajo resna in manj resna tveganja:
- Kirurški zapleti: okužba rane ali vsadka, krvavitev v možganih (hemoragija) s tveganjem za kap, zamašitev ali premik elektrod.
- Nevrološki in psihiatrični učinki: spremembe razpoloženja (depresija, anksioznost), demenca ali poslabšanje kognicije pri občutljivih bolnikih, epileptični napadi v redkih primerih.
- Težave z napravo: odpoved generatorja, zlomi/ premiki kablov, bolečina ali nelagodje ob vsadku.
- Neželeni učinki stimulacije: mravljinčenje, muskelna napetost, govor ali vidne spremembe; pogosto jih lahko z nastavitvijo zmanjša ali odpravi.
Pred posegom je obvezna podrobna razprava o teh tveganjih in pisno soglasje.
Kontraindikacije in previdnostni ukrepi
- Aktivne okužbe ali slabo nadzorovane zdravstvene težave, ki povečujejo kirurško tveganje.
- Nekatere strukture možganov ali anatomske variacije, ki otežijo varno namestitev elektrod.
- Specifične situacije, kot so nekateri kovinski vsadki ali potreba po MRI-ju (običajno so na voljo MRI-kompatibilne naprave, vendar so potrebna posebna navodila).
Pričakovani rezultati
Učinek DBS je odvisen od indikacije:
- Pri essentialnem tremorju in tremorju pri Parkinsonovi bolezni pogosto opazno in hitro zmanjšanje tresenja.
- Pri Parkinsonovi bolezni lahko prilagodi simptome in zmanjša potrebo po zdravilih, vendar ne ozdravi bolezni ali ne ustavi napredovanja.
- Pri distoniji, OKM in motnjah razpoloženja so rezultati bolj spremenljivi in pri nekaterih bolnikih zelo dobri, pri drugih pa omejeni.
Alternativne možnosti
Pred DBS običajno preizkusijo vse razpoložljive konzervativne terapije: zdravila, rehabilitacijo, psihoterapijo, botoks pri distonijah in bolečinah, ter druge invazivne ali neinvazivne metode kot so fokalna lesija (v redkih primerih) ali neinvazivna stimulacija. DBS je običajno rezerviran za primere, kjer te terapije niso zadostne.
Zaključek
DBS je pomembno orodje v nevrologiji in nevrokirurgiji, ki lahko pomembno izboljša kakovost življenja pri izbranih bolnikih. Vendar je to kompleksna terapija, ki zahteva skrbno presejanje kandidatov, izkušeno multidisciplinarno ekipo in dolgoročno spremljanje zaradi možnosti zapletov in potrebe po prilagoditvah. Pred odločitvijo za poseg je priporočljivo poiskati drugo mnenje in se podrobno pogovoriti o pričakovanjih, alternativah in morebitnih tveganjih.
Aplikacije
Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen je nevrološki sindrom, za katerega so značilni tremor, hipokinezija, rigidnost in posturalna nestabilnost. DBS ne ozdravi Parkinsonove bolezni, lahko pa pomaga zmanjšati simptome in izboljšati bolnikovo življenje. DBS se uporablja le pri bolnikih, pri katerih simptomov ni mogoče nadzorovati z zdravili.
Uprava za hrano in zdravila je leta 2002 v ZDA odobrila DBS za zdravljenje Parkinsonove bolezni. DBS je povezana s tveganji velikega kirurškega posega, pri čemer je stopnja zapletov povezana z izkušnjami kirurške ekipe. Glavni zapleti so krvavitev (1-2 %) in okužba (3-5 %).
Večja depresija
Globoka možganska stimulacija je bila uporabljena pri nekaj bolnikih za zdravljenje velike depresivne motnje (MDD). Težko je najti dobro tarčo v možganih za DBS, saj je malo bolnikov, ki so imeli DBS zaradi MDD.
V študiji DBS pri veliki depresivni motnji in obsesivno-kompulzivni motnji (OCD) je bilo obravnavanih 23 bolnikov - devet zaradi OCD, sedem zaradi MDD in eden zaradi obeh. Ugotovila je, da je "približno polovica bolnikov pokazala dramatično izboljšanje" ter da je bilo malo stranskih učinkov in zapletov.
DBS za zdravljenje depresije, odporne na zdravljenje, je lahko enako učinkovita kot antidepresivi, vendar je treba paziti na neželene učinke in zaplete. Pogosti neželeni učinki DBS za MDD so okužbe, glavobol, slabo razpoloženje in samomorilne misli.
Tourettov sindrom
Leta 1999 je bila DBS odobrena za Tourettov sindrom - dedno nevrološko motnjo. Globoka možganska stimulacija se uporablja za zdravljenje bolnikov s hudim Tourettovim sindromom, kadar zdravila ne pomagajo. Številni bolniki imajo po DBS manj simptomov. Pri nekaterih bolnikih je DBS nameščena le na eni strani možganov. To lahko zmanjša simptome, bolniki pa imajo lahko manj stranskih učinkov, če je stimulacija nameščena le na eni strani možganov.
Stimulacija se izvaja na dveh mestih v možganih. Stimulacija je nameščena v talamus ali globus pallidus pars interna. Talamus je pogostejši cilj za DBS, vendar lahko oba cilja zmanjšata simptome. Najboljši cilj za zdravljenje Tourettovega sindroma z DBS še ni določen.
Druge medicinske aplikacije
Alzheimerjeva bolezen
Leta 2012 je pregled literature pokazal, da se je pri šestih bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, ki so imeli DBS, pojav demence in izgube spomina nekoliko upočasnil.
Travma/kom
Avgusta 2007 so ameriški znanstveniki uporabili DBS pri 38-letnem moškem, ki je bil zaradi poškodbe glave šest let v komi. Bolnik se je lahko prebudil, odprl oči in obrnil glavo kot odziv na govorjenje. Po nadaljnji DBS je bolnik lahko poimenoval predmete in uporabljal roke. Lahko je tudi pil tekočino in jedel hrano z usti. Čeprav je DBS pri nekaterih bolnikih s poškodbami glave učinkovita, pa ni nujno, da bo učinkovita pri vsakem bolniku s hudo poškodbo glave in/ali komo.
OCD
DBS se uporablja za zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje (OCD) Uporaba DBS pri OCD je ena najuspešnejših uporab DBS pri kateri koli bolezni. Zakaj je DBS tako uspešna pri OCD, še ni jasno.
Možni zapleti in neželeni učinki
DBS nekaterim bolnikom pomaga, pri drugih pa se pojavijo neželeni učinki in zapleti. Pri bolnikih se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so apatija, halucinacije, odvisnost od iger na srečo, hiperseksualnost, kognitivne težave in depresija. Vendar so ti lahko začasni in povezani s pravilno namestitvijo in umerjanjem stimulatorja. Nekateri neželeni učinki lahko po določenem času izginejo.
Ker se možgani med operacijo lahko nekoliko premaknejo, obstaja možnost, da se elektrode premaknejo z mesta. To lahko povzroči več zapletov, kot so spremembe osebnosti. Premikanje elektrod zlahka odkrijete s CT-jem. Pri operaciji lahko pride tudi do zapletov, kot je krvavitev v možganih.
V redkem primeru je imel bolnik s hudim Tourettovim sindromom zelo hude neželene učinke in zaplete. Bolnik je trpel zaradi opistotonusa - ko se mišice krčijo brez bolnikovega nadzora. Bolnik je kasneje umrl zaradi drugih okužb.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je globoka možganska stimulacija (DBS)?
O: DBS je kirurški poseg, pri katerem zdravniki v bolnikove možgane namestijo žice s korektivnimi električnimi signali, kar elektronski opremi zunaj možganov omogoča pošiljanje signalov v določene dele bolnikovih možganov.
V: Katere bolezni se uporabljajo za zdravljenje z DBS?
O: DBS se uporablja za zdravljenje bolečinskih motenj, Parkinsonove bolezni, velike depresivne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje in Tourettovega sindroma.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje tremorja?
O: Uprava za hrano in zdravila je leta 1997 odobrila DBS kot zdravljenje tremorja.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje Parkinsonove bolezni?
O: DBS je bila odobrena za zdravljenje Parkinsonove bolezni leta 2002.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje Tourettovega sindroma?
O: DBS je bila odobrena za zdravljenje Tourettovega sindroma leta 1999.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje distonije?
O: DBS je bila odobrena za zdravljenje distonije leta 2003.
V: Ali ima DBS kakšne zaplete ali neželene učinke?
O: Da, čeprav je DBS koristen za večino bolnikov, lahko pride do resnih zapletov in stranskih učinkov.
Iskati