Globoka možganska stimulacija
Globoka možganska stimulacija (DBS) je operacija, pri kateri zdravniki v bolnikove možgane namestijo žice, ki lahko prenašajo korektivne električne signale. Elektronska oprema zunaj možganov lahko nato pošilja signale v določene dele možganov. DBS se uporablja za zdravljenje številnih bolezni. DBS se uporablja za zdravljenje bolečinskih motenj, Parkinsonove bolezni, velike depresivne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje in Tourettovega sindroma. Uprava za hrano in zdravila je leta 1997 odobrila DBS za zdravljenje tremorja, leta 2002 za Parkinsonovo bolezen, leta 1999 za Tourettov sindrom in leta 2003 za distonijo. DBS je koristna za večino bolnikov, vendar lahko pride do resnih zapletov in neželenih učinkov.
Aplikacije
Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen je nevrološki sindrom, za katerega so značilni tremor, hipokinezija, rigidnost in posturalna nestabilnost. DBS ne ozdravi Parkinsonove bolezni, lahko pa pomaga zmanjšati simptome in izboljšati bolnikovo življenje. DBS se uporablja le pri bolnikih, pri katerih simptomov ni mogoče nadzorovati z zdravili.
Uprava za hrano in zdravila je leta 2002 v ZDA odobrila DBS za zdravljenje Parkinsonove bolezni. DBS je povezana s tveganji velikega kirurškega posega, pri čemer je stopnja zapletov povezana z izkušnjami kirurške ekipe. Glavni zapleti so krvavitev (1-2 %) in okužba (3-5 %).
Večja depresija
Globoka možganska stimulacija je bila uporabljena pri nekaj bolnikih za zdravljenje velike depresivne motnje (MDD). Težko je najti dobro tarčo v možganih za DBS, saj je malo bolnikov, ki so imeli DBS zaradi MDD.
V študiji DBS pri veliki depresivni motnji in obsesivno-kompulzivni motnji (OCD) je bilo obravnavanih 23 bolnikov - devet zaradi OCD, sedem zaradi MDD in eden zaradi obeh. Ugotovila je, da je "približno polovica bolnikov pokazala dramatično izboljšanje" ter da je bilo malo stranskih učinkov in zapletov.
DBS za zdravljenje depresije, odporne na zdravljenje, je lahko enako učinkovita kot antidepresivi, vendar je treba paziti na neželene učinke in zaplete. Pogosti neželeni učinki DBS za MDD so okužbe, glavobol, slabo razpoloženje in samomorilne misli.
Tourettov sindrom
Leta 1999 je bila DBS odobrena za Tourettov sindrom - dedno nevrološko motnjo. Globoka možganska stimulacija se uporablja za zdravljenje bolnikov s hudim Tourettovim sindromom, kadar zdravila ne pomagajo. Številni bolniki imajo po DBS manj simptomov. Pri nekaterih bolnikih je DBS nameščena le na eni strani možganov. To lahko zmanjša simptome, bolniki pa imajo lahko manj stranskih učinkov, če je stimulacija nameščena le na eni strani možganov.
Stimulacija se izvaja na dveh mestih v možganih. Stimulacija je nameščena v talamus ali globus pallidus pars interna. Talamus je pogostejši cilj za DBS, vendar lahko oba cilja zmanjšata simptome. Najboljši cilj za zdravljenje Tourettovega sindroma z DBS še ni določen.
Druge medicinske aplikacije
Alzheimerjeva bolezen
Leta 2012 je pregled literature pokazal, da se je pri šestih bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, ki so imeli DBS, pojav demence in izgube spomina nekoliko upočasnil.
Travma/kom
Avgusta 2007 so ameriški znanstveniki uporabili DBS pri 38-letnem moškem, ki je bil zaradi poškodbe glave šest let v komi. Bolnik se je lahko prebudil, odprl oči in obrnil glavo kot odziv na govorjenje. Po nadaljnji DBS je bolnik lahko poimenoval predmete in uporabljal roke. Lahko je tudi pil tekočino in jedel hrano z usti. Čeprav je DBS pri nekaterih bolnikih s poškodbami glave učinkovita, pa ni nujno, da bo učinkovita pri vsakem bolniku s hudo poškodbo glave in/ali komo.
OCD
DBS se uporablja za zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje (OCD) Uporaba DBS pri OCD je ena najuspešnejših uporab DBS pri kateri koli bolezni. Zakaj je DBS tako uspešna pri OCD, še ni jasno.
Možni zapleti in neželeni učinki
DBS nekaterim bolnikom pomaga, pri drugih pa se pojavijo neželeni učinki in zapleti. Pri bolnikih se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so apatija, halucinacije, odvisnost od iger na srečo, hiperseksualnost, kognitivne težave in depresija. Vendar so ti lahko začasni in povezani s pravilno namestitvijo in umerjanjem stimulatorja. Nekateri neželeni učinki lahko po določenem času izginejo.
Ker se možgani med operacijo lahko nekoliko premaknejo, obstaja možnost, da se elektrode premaknejo z mesta. To lahko povzroči več zapletov, kot so spremembe osebnosti. Premikanje elektrod zlahka odkrijete s CT-jem. Pri operaciji lahko pride tudi do zapletov, kot je krvavitev v možganih.
V redkem primeru je imel bolnik s hudim Tourettovim sindromom zelo hude neželene učinke in zaplete. Bolnik je trpel zaradi opistotonusa - ko se mišice krčijo brez bolnikovega nadzora. Bolnik je kasneje umrl zaradi drugih okužb.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je globoka možganska stimulacija (DBS)?
O: DBS je kirurški poseg, pri katerem zdravniki v bolnikove možgane namestijo žice s korektivnimi električnimi signali, kar elektronski opremi zunaj možganov omogoča pošiljanje signalov v določene dele bolnikovih možganov.
V: Katere bolezni se uporabljajo za zdravljenje z DBS?
O: DBS se uporablja za zdravljenje bolečinskih motenj, Parkinsonove bolezni, velike depresivne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje in Tourettovega sindroma.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje tremorja?
O: Uprava za hrano in zdravila je leta 1997 odobrila DBS kot zdravljenje tremorja.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje Parkinsonove bolezni?
O: DBS je bila odobrena za zdravljenje Parkinsonove bolezni leta 2002.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje Tourettovega sindroma?
O: DBS je bila odobrena za zdravljenje Tourettovega sindroma leta 1999.
V: Kdaj je bila DBS odobrena za zdravljenje distonije?
O: DBS je bila odobrena za zdravljenje distonije leta 2003.
V: Ali ima DBS kakšne zaplete ali neželene učinke?
O: Da, čeprav je DBS koristen za večino bolnikov, lahko pride do resnih zapletov in stranskih učinkov.
