Halucinacije: definicija, vzroki, simptomi in vrste

Halucinacija je videnje, slišanje, okušanje, vonjanje ali čutenje stvari, ki v resnici ne obstajajo. Običajno morajo biti ljudje budni in zavestni, da imajo halucinacije. Tako ima oseba, ki vidi ali sliši nekaj, česar v resnici ni, halucinacije. Halucinacije se razlikujejo od sanj. Ko ljudje sanjajo, niso budni. Halucinacije se razlikujejo tudi od iluzij. Iluzije temeljijo na resničnih zaznavah, ki so izkrivljene ali napačno interpretirane.

Nekatera zdravila lahko povzročijo halucinacije. Nekatere prepovedane droge se jemljejo, ker povzročajo halucinacije. Halucinacije lahko povzročijo tudi nekatere duševne bolezni. V nekaterih primerih lahko halucinacije povzroči tudi odtegnitev droge. O tem so poročali zlasti ljudje, ki poskušajo prenehati jemati uspavalne tablete, ali alkoholiki.

Ljudje, ki imajo halucinacije, niso nujno bolni; halucinacije lahko povzroči tudi pomanjkanje spanja. Halucinacije tik pred spanjem ali tik po prebujanju (t. i. hipnagogične ali hipnopompne halucinacije) veljajo za normalne in pogosto niso znak bolezni.

Vrste halucinacij

Vizualne: vidne podobe, luči, ljudi ali predmete, ki jih ni.
Auditivne: glasovi, šepetanje ali zvoki; to so najpogostejše pri psihotičnih motnjah.
Taktile (dotik): občutki, kot so plazenje, žgečkanje ali električni šoki na koži.
Olfaktorne (vonj): zaznava vonjev, ki niso prisotni (lahko opozarja na nekatere nevrološke vzroke).
Gustatorne (okus): nenavaden ali neprijeten okus brez dejanskega vira.
Proprioceptivne/vestibularne: občutek, da se telo premika ali spreminja položaj, čeprav je mirno.
Hipnagogične in hipnopompne: halucinacije ob zaspanju ali ob zbujanju — navadno nepatološke.

Možni vzroki

Duševne bolezni: shizofrenija, bipolarna motnja z psihozo, hude depresivne epizode.
Nevrološke bolezni: epilepsija (zlasti temporalni režanj), Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in demenca z Lewyjevimi telesci, možganske lezije ali tumorji.
Zastrupitve in odtegnitev: alkohol, benzodiazepini, opojne snovi; odtegnitvena stanja lahko povzročijo halucinacije in delirij.
Zdravila in stranski učinki: nekatera zdravila (npr. dopaminergiki, steroidi, antikolinergiki) lahko povzročijo halucinacije.
Metabolične in sistemske motnje: huda hipoglikemija, hiponatremija, sepse, visoka vročina, težave z ledvicami ali jetri.
Motnje spanja in senzorična deprivacija: dolgotrajna nespečnost ali izguba vida/sluha lahko prispevata.
Normalni prehodni pojavi: hipnagogične/hipnopompne halucinacije pri zdravih ljudeh.

Simptomi in značilnosti

Vsebina halucinacije: od trivialnih (zlomi svetlobe) do kompleksnih (glasovi, ki govorijo med seboj).
Stopnja vpogleda: oseba lahko ve, da halucinacija ni resnična, ali pa verjame, da je resnična.
Čustveni odziv: strah, zmedenost, razdražljivost ali indiferentnost; lahko vodi do socialne izolacije.
Trajanje in pogostost: začasne epizode ali ponavljajoče se kronične težave, odvisno od vzroka.

Kako zdravnik postavi diagnozo

Podroben pogovor o simptomih, zgodovini bolezni, uporabi zdravil in drog ter o spanju.
Psihiatrična ocena za ugotavljanje morebitne duševne bolezni.
Fizični pregled in laboratorijske preiskave (krvna slika, elektroliti, ledvična/jetrna funkcija, glukoza) za izključitev medicinskih vzrokov.
Nevrološke preiskave po potrebi: CT ali MRI možganov, EEG (če se sumijo napadi).
Ocena tveganja za samopoškodovanje ali nevarno vedenje.

Možnosti zdravljenja

Obravnava vzroka: zdravljenje osnovne bolezni (npr. infekcija, motnja elektrolitov, odtegnitveno stanje) pogosto zmanjša halucinacije.
Zdravila: antipsihotiki pri perzistentnih psihoznih halucinacijah; benzodiazepini ali drugi podporni ukrepi pri akutnem odtegnitvenem deliriju.
Spremembe zdravil: pregled trenutnih zdravil in morebitna zamenjava ali prilagoditev odmerkov, če so povzročitelji.
Psihoterapija in tehnike soočanja: kognitivno-vedenjske metode, učenje tehnik realnostne preverbe (reality testing), strategije za zmanjševanje stresa in izboljšanje spanja.
Podpora in varnost: zagotavljanje varnega okolja, podpora družine in oskrbnikov, strokovni nadzor pri intenzivnih epizodah.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Če so halucinacije nove, nenadne ali se stopnjujejo.
Če halucinacije povzročajo hudo stisko, zmedenost ali nevarno vedenje.
Ob sočasnih simptomih, kot so visoka vročina, huda glavobol, krči, nezavest ali sum na zastrupitev.
Če obstaja tveganje za samomor ali nasilje — takoj pokličite nujno pomoč.

Preprečevanje in praktični nasveti

Poskrbite za dovolj spanja in reden dnevni ritm.
Izogibajte se prepovedanim drogami in neupravičeni uporabi močnih zdravil.
Redno pregledujte zdravila z zdravnikom, zlasti če imate kronične bolezni.
Uporabljajte pomirjevalne strategije: osnovne dihalne vaje, umirjena glasba, svetloba in družbena podpora.
Pri taktilnih ali vizualnih halucinacijah pomagajo tudi močni senzorični dražljaji (dotik, glasba, pogovor), ki lahko “privlečejo” pozornost nazaj v realnost.

Prognoza

Izid je odvisen od osnovnega vzroka. Pri prehodnih vzrokih (npr. pomanjkanje spanja, odtegnitev) halucinacije pogosto minejo, ko se vzrok odpravlja. Pri kroničnih duševnih ali nevroloških boleznih je lahko potrebna dolgotrajna obravnava in spremljanje.

Če imate ali opazite pri bližnjem halucinacije, je priporočljivo poiskati zdravniško oceno, da se ugotovi vzrok in začne ustrezno zdravljenje.

Skušnjava svetega Antona, detajl, Mathias Grünewald, 1515. Na to sliko je morda vplival opis halucinacij.

Katere so različne vrste halucinacij?

Halucinacije lahko vplivajo na vsa čutila. Ljudje z duševno boleznijo shizofrenijo lahko slišijo zvoke ali glasove, ki jih v resnici ni. Ljudje z nekaterimi duševnimi boleznimi imajo lahko tudi halucinacije, pri katerih vidijo osebo ali stvar, ki je v resnici ni. Manj verjetno je, da bodo ljudje imeli halucinacije, pri katerih vonjajo ali se dotikajo nečesa, česar v resnici ni. Nekatere oblike epilepsije lahko povzročijo halucinacije. Halucinacije so lahko tudi posledica uživanja določenih snovi ali določenih fizikalnih konstelacij. Večinoma se te snovi jemljejo zato, da se pojavijo halucinacije. Včasih lahko (hudo) pomanjkanje spanja ali visoka vročina povzročita halucinacije, ki jih povzročijo virusi, kot je prehlad.

Koliko ljudi prizadenejo halucinacije?

Številne študije so pokazale, da se halucinacije pojavljajo po vsem svetu. Več študij, ena od njih je bila opravljena že leta 1894, je poročalo, da približno 10 % prebivalstva doživlja halucinacije. Nedavna raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 13.000 ljudi, je poročala o precej višji številki. Po podatkih študije je skoraj 39 % ljudi poročalo o halucinacijskih izkušnjah. O dnevnih halucinacijah je poročalo 27 % ljudi, večinoma izven konteksta bolezni ali uporabe drog. Na podlagi te raziskave se zdi, da so halucinacije, ki vplivajo na vonj ali okus, najpogostejše v splošni populaciji.

Kateri so vzroki za halucinacije?

Bolezni

Bolezni ali obolenja

Nekatere bolezni, kot so možganske motnje ali okužbe, lahko povzročijo halucinacije. Tudi alkoholik (oseba, ki je odvisna od alkohola), ki nenadoma preneha piti alkohol, lahko doživi vrsto halucinacij, imenovanih delirium tremens (ali "DT"). Nekateri ljudje imajo halucinacije, če več dni ne spijo ali če več dni ne jedo.

Kemikalije ali zdravila

Nekateri ljudje imajo halucinacije, ker v svoje telo namerno ali po naključju vnašajo kemikalije ali droge.

Nezakonite droge

Nekateri ljudje uživajo prepovedane droge, ki povzročajo močne halucinacije, kot sta LSD (kislina) in PCP (angelski prah). Številne vrste drog - tudi dovoljene - povzročajo halucinacije, če se zaužijejo zelo veliki odmerki, in to velja za stranski učinek.

Zakonite droge

Nekatera dovoljena zdravila, ki jih uporabljajo zobozdravniki, zdravniki ali kirurgi, povzročajo halucinacije. Zobozdravniki, zdravniki in kirurgi uporabljajo zdravila, imenovana anestetiki, da ljudje ne čutijo bolečine ali da postanejo nezavestni. Vendar imajo zdravila tudi nekatere druge dodatne učinke, ki jih imenujemo neželeni učinki, na primer slabost (občutek slabosti) in halucinacije.

Številni zobozdravniki uporabljajo anestetik, imenovan dušikov oksid ("smejalni plin"). Vdihavanje velikih količin dušikovega oksida lahko pri ljudeh povzroči halucinacije. Zdravniki in kirurgi uporabljajo več vrst anestetičnih plinov, da operirani bolniki postanejo nezavestni. Ko oseba vdihava anestetične pline, ima lahko nekaj minut halucinacije, dokler ne izgubi zavesti.

Naključna zastrupitev

Nekateri odrasli po nesreči pogoltnejo strupeno kemikalijo, ker je v steklenički z napačno etiketo. V nekaterih primerih otroci pogoltnejo strupeno kemikalijo, ker mislijo, da je to živilo ali pijača. Nekatere nevarne, strupene kemikalije, zaradi katerih lahko ljudje zelo zbolijo ali celo umrejo, povzročajo tudi halucinacije.

Pomanjkanje spanja

Nekateri ljudje imajo halucinacije, ko dolgo niso spali, drugi pa imajo pred spanjem nekaj podobnega halucinacijam. To običajno imenujemo hipnagogija. Ljudje, ki doživljajo tovrstne halucinacije, se večinoma zavedajo, da niso resnične.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je halucinacija?

O: Halucinacija je videti, slišati, okušati, vonjati ali čutiti stvari, ki v resnici ne obstajajo.

V: Ali morajo biti ljudje budni in pri zavesti, da imajo halucinacije?

O: Da, običajno morajo biti ljudje budni in zavestni, da imajo halucinacije.

V: Kako se halucinacije razlikujejo od sanj?

O: Ko ljudje sanjajo, niso budni, halucinacije pa se zgodijo, ko so ljudje budni in zavestni.

V: Kaj so iluzije?

O: Iluzije temeljijo na resničnih zaznavah, ki so izkrivljene ali napačno interpretirane.

V: Kaj lahko povzroči halucinacije?

O: Halucinacije lahko povzročijo nekatere droge, kot so prepovedane droge, in nekatere duševne bolezni. V nekaterih primerih lahko halucinacije povzroči tudi odtegnitev droge.

V: Ali lahko pomanjkanje spanja povzroči halucinacije?

O: Da, tudi pomanjkanje spanja lahko povzroči halucinacije.

V: Ali se halucinacije pred spanjem ali takoj po prebujenju štejejo za normalne?

O: Da, halucinacije tik pred spanjem ali tik po prebujanju se štejejo za normalne.