Slušne halucinacije (parakusija) — definicija, vzroki, simptomi in zdravljenje

Slušne halucinacije so vrsta halucinacij, pri katerih oseba misli, da sliši zvoke, vendar teh zvokov dejansko ni. V medicinskem smislu se imenuje parakusija. Pogosta oblika je, da slišite enega ali več glasov, ki govorijo; lahko gre za glasove, ki komentirajo vedenje, ukazujejo ali se med seboj prepirajo. To je lahko znak nekaterih psihotičnih motenj, kot sta shizofrenija ali manija, in je pogosto pomemben podatek pri postavljanju diagnoze.

Vzroki

Ljudje lahko slišijo glasove tudi brez prisotnosti kronične duševne bolezni. Vzroki so raznoliki in včasih večplastni. Glavni vzrok slušnih halucinacij pri psihotičnih bolnikih je lahko shizofrenija; v teh primerih so lahko osnovne težave tudi genetske narave. Druge pogoste ali pomembne skupine vzrokov vključujejo:

• Psihiatrične motnje: shizofrenija, bipolarna motnja z maničnimi epizodami, huda depresija z značilnostmi psihoze.
• Neurologične bolezni: epileptične žarišča v slušnih predelih možganov, možganski tumorji, možganske poškodbe, nevrodegenerativne bolezni (npr. Parkinsonova bolezen, demenca z Lewyjevimi telesci).
• Motnje sluha in deafferentacija: izguba sluha ali huda okvara sluha pogosto sproži t. i. "release" halucinacije (npr. glasba), kar se včasih imenuje tudi "muzikalna halucinacija". Poškodbe slušnega sistema in kronični tinnitus lahko prispevajo.
• Zastrupitve in odtegnitvena stanja: alkoholno odtegnjenje, odtegnitev benzodiazepinov, droge (amfetamini, kokain, halucinogene droge) in nekatere zdravilne substance lahko povzročijo slušne halucinacije.
• Farmakološki vzroki: nekatera zdravila ali kombinacije zdravil lahko povzročijo halucinacije kot neželeni učinek.
• Metabolični in sistemski vzroki: huda okužba z zmedenostjo (delirij), ščitnična motnja, pomanjkanje hranil (npr. vitamin B12), ledvična ali jetrna odpoved.
• Občutna deprivacija in stres: huda nespečnost, čustveni stres ali izolacija lahko pri nekaterih ljudeh sprožijo ali poslabšajo pojav glasov.

Kako pride do halucinacij

Obstajajo različni mehanizmi. Pri psihotičnih motnjah je pomembna vloga motnje v nevrotransmisiji, predvsem v sistemih dopamina in glutamata, ter nenormalna aktivnost v slušnih predelih možganov. Nekateri raziskovalci menijo, da gre deloma za motnjo procesa samopotrditve notranjih misli (oseba misli, da notranji glas prihaja od zunaj). Pri izgubi sluha pa pride do povečanega »notranjega šuma« v možganih zaradi pomanjkanja zunanjih slušnih dražljajev, kar lahko vodi v glasove ali glasbo.

Oblike in običajni simptomi

• Glasovi, ki govorijo misli osebe ali komentirajo njeno vedenje.
• Več glasov, ki se prepirajo ali med seboj pogovarjajo.
• Glas, ki nenehno razlaga osebine dejavnosti (narrativne glasove).
• Muzikalne halucinacije – predvajanje znanih pesmi ali melodij.
• Preprosti zvoki: šumi, pik, brenčanje ali šumenje.
• Ukazovalne (command) halucinacije – glasovi, ki navodila ali pozive dajejo neposredno osebi; te so poseben razlog za skrb, če spodbujajo škodljivo ali nevarno vedenje.

Glasovi so lahko doživeti kot prihajajoči od zunaj ali kot »v glavi«. Bolniki včasih ohranijo delujočo presojo (insight) in razumejo, da gre za halucinacije; v drugih primerih verjamejo, da so glasovi resnični.

Diagnostika

Pri preiskavi slušnih halucinacij strokovnjak opravi podroben intervju in psihiatrični pregled. Pomembno je izključiti telesne in nevrološke vzroke. Običajni preiskovalni koraki:

• Podroben klinični intervju in ocena tveganja (ukazovalni glasovi, namensko samopoškodovanje ali tveganje za druge).
• Audiološki pregled (audiometrija) za oceno sluha.
• Nevrološki pregled; po potrebi magnetna resonanca (MRI) ali CT možganov.
• EEG, če se sumijo epileptične napade kot vzrok.
• Laboratorijske preiskave (krvne preiskave, toksikologija, testi ščitnice) za izključitev metabolnih ali toksičnih vzrokov.
• Kognitivno testiranje, če obstaja sum na demenco.

Zdravljenje

Farmakološko zdravljenje

• Antipsihotična zdravila so glavna skupina zdravil pri slušnih halucinacijah, ki spremljajo psihozo. Ta zdravila vplivajo tudi na presnovo dopamina v telesu in lahko zmanjšajo intenzivnost ter frekvenco glasov. Izbira zdravila je odvisna od diagnoze, preteklih odzivov in stranskih učinkov.
• Če so halucinacije del motnje razpoloženja, se pogosto uporabljajo tudi druga zdravila, kot so antidepresivi ali stabilizatorji razpoloženja).
• Pri nevroloških ali medicinskih vzrokih (npr. epilepsija) se zdravijo osnovno stanje – na primer z antiepileptiki ali z zdravljenjem osnovne bolezni.
• Pri Parkinsonovi bolezni in demenci je pri izbiri antipsihotika potrebna previdnost, saj lahko nekatera zdravila poslabšajo simptome ali povzročijo resne zaplete.

Ne-farmakološko zdravljenje

• Psiho-socialne in psihološke intervencije, na primer kognitivno vedenjska terapija za psihozo (CBTp), učijo bolnika strategij soočanja, zmanjševanja stresa in spreminjanja odnosa do glasov. Nekatere psihološke terapije dokazano pomagajo zmanjšati intenzivnost halucinacij in pogostost njihovega pojavljanja.
• Rehabilitacija sluha: uporaba slušnih aparatov ali drugih načinov izboljšanja sluha lahko pri osebah z izgubo sluha bistveno zmanjša halucinacije (zmanjša deprivacijo dražljajev).
• Tinnitus retraining in tehnike za obvladovanje muzikalnih halucinacij.
• Neinvazivne možganske stimulacije (npr. repetitivna transkranialna magnetna stimulacija, rTMS) v specializiranih centrih lahko pomaga pri zdravljenju odpornih slušnih halucinacij, vendar so učinki razmeroma zmerni in odvisni od posameznika.
• V izjemno hudih ali zdravljenju odpornih primerih se včasih uporablja ECT (elektrokonvulzivna terapija), zlasti če so sočasni hud depresivni ali manični simptomi ali če gre za nevarno vedenje.

Kaj pričakovati in prognoza

Prognoza je odvisna od temeljnega vzroka. Če so halucinacije posledica prehodnega stanja (npr. odtegnitve, okužbe ali zdravilnega učinka), se običajno povsem ali delno umaknejo ob zdravljenju osnovnega vzroka. Pri kroničnih psihotičnih motnjah lahko zdravljenje bistveno zmanjša simptome in izboljša delovanje, a v mnogih primerih glasovi niso popolnoma izkoreninjeni. Zgodnja diagnoza in ustrezna obravnava povečata možnost boljšega izida.

Kdaj poiskati pomoč

• Če glasovi dajejo ukaze za škodljivo vedenje ali vzbujajo močno strah ali paniko.
• Če se pojavijo novi nevrološki znaki (npr. močna glavobola, šibkost, motnje vida) ali zmedenost, vročina — to so lahko znaki resnega medicinskega stanja.
• Če halucinacije močno zmanjšajo kakovost življenja, motijo spanje, delo ali odnose.
• Če se pojavi sum na zlorabo drog ali nezaželen učinek zdravila.

Praktični nasveti za bolnike in svojce

• Vodite si dnevnik – kdaj se glasovi pojavijo, kako dolgo trajajo, kaj jih poslabša ali izboljša; to pomaga zdravniku pri oceni vzorca.
• Poskrbite za redno spanje, zmanjšajte stres in omejite uživanje alkohola ter prepovedanih drog.
• Če imate težave s sluhom, se posvetujte z avdiologom – slušni aparati lahko pri mnogih ljudeh zmanjšajo halucinacije.
• Pogovorite se z zdravstvenim delavcem o možnostih zdravljenja in morebitnih stranskih učinkih zdravil.
• Podpora družine, skupinske terapije ali samopomočne skupine lahko pomagajo zmanjšati osamljenost in sram ter izboljšajo obvladovanje simptomov.

Pomembno: halucinacije same po sebi niso enoznačen dokaz kronične psihične bolezni; potrebna je celovita zdravstvena ocena, da se ugotovi vzrok in ustrezno zdravljenje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je slušna halucinacija?

V: Katere so pogoste oblike slušnih halucinacij?

V: Ali lahko ljudje slišijo glasove, ne da bi imeli kakršno koli duševno bolezen?

V: Kaj je glavni vzrok za slušne halucinacije pri psihotičnih bolnikih?

V: Kateri so trije glavni načini nastanka slušnih halucinacij?

V: Ali poleg teh treh obstajajo še druge vrste slušnih halucinacij?

V: Kako zdravniki zdravijo slušne halucinacije?

Išči po črki