Formalna motnja mišljenja: definicija, simptomi, vzroki in primeri

Formalna motnja mišljenja: definicija, simptomi, vzroki in primeri — prepoznajte motnje govora in mišljenja, njihove vzroke, možnosti zdravljenja ter praktične primere.

V psihiatriji se izraz motnja mišljenja ali formalna motnja mišljenja nanaša na stanje, ko imajo ljudje težave z doslednim in jasnim razmišljanjem, kar vodi do nepravilnosti, npr. pri govorjenju in pisanju. Osebe, ki imajo to stanje, uporabljajo neurejen ali včasih težko razumljiv jezik. Po mnenju psihiatrov je jezik odraz miselnih procesov. Ljudje, ki imajo težave z govorjenjem, imajo zato pogosto tudi težave z mišljenjem.

Miselna motnja velja za simptom psihotične duševne bolezni, vendar so lahko vzroki zanjo tudi drugi.

Stanje, ki ga opisuje, je trajno. Vpliva na govor in pisanje. Prizadete osebe lahko govorijo ves čas ali pa kažejo vzorce, kot je menjavanje idej znotraj stavka. Uporabljajo lahko tudi različne besede, ki se med seboj sploh ne ujemajo; to je znano kot "besedna solata".

Eugen Bleuler, ki je poimenoval shizofrenijo, je menil, da je njena značilnost motnja v procesu mišljenja. Čeprav bi lahko blodnje in halucinacije psihoze obravnavali tudi kot motnje mišljenja, pa se izraz formalna motnja mišljenja nanaša zlasti na domnevno motnjo v toku zavestnega verbalnega mišljenja, ki izhaja iz govorjenega jezika. Na to se običajno nanaša manj natančen, pogosteje uporabljen, vendar skrajšani izraz "motnja mišljenja".

Kaj je formalna motnja mišljenja?

Formalna motnja mišljenja označuje motnjo v načinu, kako misli sledijo ena za drugo (toku mišljenja), ne pa nujno vsebine misli. To pomeni, da oseba morda govori o normalnih temah, vendar so povezave med posameznimi stavki in idejami nenavadne, nepovezane ali nerazumljive. Te motnje se navadno pokažejo v govoru in pisanju, zato govorite in besede pogosto uporabljamo kot okno v miselne procese.

Najpogostejši simptomi in znaki

• Razmetavanje asociacij (derailment) – posameznik nenadoma zamenja temo brez vidnega povezovalnega mostu.
• Tangencialnost – odgovori na vprašanja zaidejo v nepovezane smeri in se ne vrnejo k osnovni točki.
• Besedna solata – govorje postane skoraj nerazumljivo, besede so v naključnem zaporedju.
• Neologizmi – tvorjenje novih, samovoljnih besed, ki jih drugi ne razumejo.
• Pomanjkanje vsebine govora (poverty of speech / alogia) – skopi, kratki odgovori in zmanjšana vsebina mišljenja.
• Let misli (flight of ideas) – besedni tok je hiter, ideje so površno povezane in hitro prehajajo z ene na drugo.
• Perseveracija – ponavljanje istih besed, fraz ali tem kljub poskusom preusmeritve pogovora.

Vrste formalnih motenj mišljenja (z primeri)

• Derailment (razmetavanje): "Šel sem v trgovino. Trgovina je blizu. Blizu je tudi park. Park ima drevesa, drevesa ljubijo ptice..." (tema brez jasne povezave).
• Tangencialnost: Na vprašanje "Kako ste danes?" oseba odgovori: "Včeraj sem bral knjigo in knjige so koristne, v knjižnici sem videl prijatelja..." (odgovor ne prispe k vprašanju).
• Let misli: hitri preskoki med idejami, pogosto pri maniji: "Kava, delo, plaža, avto, peljati, peljati hitro, hitro sem vesel!"
• Besedna solata: naključno združevanje besed brez smiselne zveze: "Rdeča beseda klopotače sonce stena." (težko ali nemogoče razumeti).
• Neologizmi: tvorba novih besed, npr. "troskati" v smislu, ki ga pozna le govorčeva lastna raba.
• Alogija / pomanjkanje vsebine: odgovori so zelo kratki in brez razlage: "Da." / "Ne." brez nadaljnje razlage.

Možni vzroki

Formalne motnje mišljenja so pogosto povezane s:

• šizofrenijo in drugimi psihozami (tu je pomemben zgodovinski pomen opažanj E. Bleulerja);
• maničnimi epizodami (let misli);
• težkimi depresivnimi stanji z motnjami mišljenja;
• organskimi motnjami možganov (npr. nevrodegenerativne bolezni, poškodbe glave, okužbe, epilepsija);
• intoksikacijo ali zastrupitvami (alkohol, droge, nekatere droge pri akutnem zastrupitvenem stanju);
• razvojnimi in nevrokognitivnimi motnjami ter nekaterimi oblikami demence.

Ocena in diferencialna diagnoza

Oceno opravijo zdravnik, psihiater ali multidisciplinarna ekipa. Pomembno je ločiti formalne motnje mišljenja od:

• afazije in drugih jezikovnih motenj pri nevroloških bolnikih,
• zmedenosti (delirij), kjer je prisotna spremenjena budnost,
• osebnostnih posebnosti ali kulturnih/jezikovnih razlik,
• razvojnih motenj, ki vplivajo na jezik in komunikacijo.

V diagnostičnem procesu se upošteva celotna klinična slika: začetna ocena, nevrološki pregled, laboratorijski testi in po potrebi slikanje možganov (CT, MRI) ali psihometrični testi (ocena psihoze, lestvice za miselne motnje).

Zdravljenje in obravnava

Zdravljenje je odvisno od vzroka. Možnosti vključujejo:

• farmakoterapija – antipsihotiki pri psihozah, stabilizatorji razpoloženja pri maniji ali antidepresivi, če so potrebni;
• obravnava osnovnega vzroka – zdravljenje infekcij, prenehanje toksičnih snovi, upravljanje nevroloških stanj;
• psihoterapevtski pristopi – kognitivno-vedenjska terapija, psihosocialna rehabilitacija;
• govorna in jezikovna terapija – pri osebah z izraženimi komunikacijskimi težavami;
• podpora za skrbnike in socialna pomoč – usmerjena v izboljšanje vsakodnevnega delovanja in varnosti.

Cilj zdravljenja je izboljšanje funkcionalnosti, jasnosti govora in kakovosti življenja, ne vedno popolno odpravo simptomov.

Prognoza

Potek je zelo različen: nekateri bolniki se ob primernem zdravljenju dobro odzovejo in dosežejo pomembno izboljšanje, pri drugih pa so motnje mišljenja kronične in zahtevajo dolgotrajno obravnavo. Boljši izid je običajno, če se stanje prepozna in zdravi čim prej ter če je vzrok reverzibilen (npr. prehodna intoksikacija, akutna infekcija).

Kdaj poiskati pomoč

• Če opazite nenadne ali hitre spremembe v govoru in mišljenju,
• če oseba postane nerazumljiva, izgubi smiselne zveze med idejami ali ima izražene blodnje in halucinacije,
• če motnje vplivajo na varnost, skrb zase ali sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.

Praktični nasveti za svojce in strokovnjake

• Ostanite mirni in govorite počasi ter enostavno; postavljajte kratka vprašanja.
• Potrdite občutke osebe tudi, če niste razumeli vseh besed: "Slišim, da si zaskrbljen, povej več o tem."
• Beležite spremembe v govoru in vedenju, da boste lažje opisali potek zdravniku.
• Poiščite strokovno pomoč – zgodnja obravnava pogosto izboljša izid.

Formalna motnja mišljenja je kompleksen simptom, ki zahteva skrbno oceno celotnega stanja osebe. Včasih je le eden izmed znakov resne duševne bolezni, v drugih primerih pa kaže na obvladljiv ali reverzibilen medicinski vzrok.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni izraz miselna motnja?

V: Kako jezik odraža miselne procese?

V: Kateri so nekateri simptomi motenj mišljenja?

V: Kdo je poimenoval shizofrenijo?

V: Kaj je bilo po Bleulerjevem mnenju značilno za shizofrenijo?

V: Ali je motnja mišljenja trajna?

V: Ali je "motnja mišljenja" natančen izraz za to stanje?

Išči po črki