Psihoza: definicija, simptomi, vzroki, diagnoza in zdravljenje
Psihoza je širok izraz v psihiatriji za stanje, pri katerem oseba izgubi zanesljiv stik z resničnostjo. Osebe, ki doživljajo psihozo, so pogosto opisane kot psihotične. To pomeni, da imajo lahko težave z razločevanjem med tem, kar je resnično, in tem, kar ni, ter doživljajo močno spremenjeno stanje dojemanja in mišljenja (spremenjeno stanje zavesti).
Kaj pomeni izraz psihoza
Beseda izhaja iz dveh delov: prvi del (psiha) iz grščine pomeni duša, drugi del pa je končnica "-osis", ki nakazuje bolezensko ali nenaravno stanje. Zato lahko izraz dobesedno razumemo kot nenaravno stanje duše. V medicinskem smislu pa psihoza pomeni skupek simptomov (npr. halucinacije, blodnje, zmotno mišljenje), ki pomembno vplivajo na vsakdanje delovanje.
Najpogostejši simptomi
Ljudje s psihozo lahko doživljajo različne simptome, ki se med posamezniki razlikujejo po intenzivnosti in trajanju. Glavni znaki so:
- Halucinacije: zaznave (vidne, slušne, vonjalne, otipne), ki nimajo zunanjega vzroka; na primer slišanje glasov.
- Blodnje: trdne napačne predstave ali prepričanja, ki jih oseba vztrajno drži kljub dokazom, da niso pravilna.
- Motnje mišljenja in govora: oteženo jasno razmišljanje, hitri ali nepovezani govori.
- Spremembe osebnosti in vedenja: zmanjšana motivacija, socialna umaknjenost, nenavadno ali nesmiselno vedenje.
- Anksioznost, strah in paranoične misli pri nekaterih ljudeh.
Ne vsak človek s psihozo ima vse simptome; pri nekaterih so prevladujoče slušne halucinacije, pri drugih pa predvsem blodnje in motnje razmišljanja.
Vzroki in sprožilci
Psihoza ni ena sama bolezen, temveč simptom različnih stanj. Pogosti vzroki ali sprožilci vključujejo:
- Psihiatrične bolezni, kot so shizofrenija, bipolarna motnja in huda depresija.
- Zloraba snovi in odvisnost od drog (npr. amfetamini, halucinogeni, tudi alkohol pri odtegnitvi).
- Toksične snovi ali strupi, ki vplivajo na možgane.
- Bolezni živčnega sistema in poškodbe možganov.
- Nekatere telesne bolezni, okužbe ali presnovne motnje.
- Močna travma, huda izguba spanja ali intenzivni stresni dogodki.
Ker ima psihoza veliko možnih vzrokov, je pomembno, da zdravnik poišče osnovni razlog za pojavljanje simptomov, saj je zdravljenje pogosto odvisno od vzroka.
Diagnoza
Diagnozo običajno postavi psihiater ali drug usposobljen zdravstveni strokovnjak. Poteka skozi:
- Podrobno anamnezo (zgodovina težav, družinska anamneza, uporaba snovi).
- Klinični intervju in psihiatrični pregled za oceno simptomov (halucinacije, blodnje, mišljenje, čustvovanje, vedenje).
- Fizikalni pregled in laboratorijske preiskave za izključitev telesnih vzrokov (krvne preiskave, slikanje možganov ipd.).
- Po potrebi nevrološki pregled ali sodelovanje z drugimi specialisti.
Pomembno je razlikovati med začasno ali snovno sproženo psihozo in kroničnimi psihotičnimi motnjami. Pri oceni se upošteva tudi trajanje simptomov in stopnja poseganja v vsakdanje življenje.
Zdravljenje
Zdravljenje je večplastno in običajno vključuje:
- Zdravila: antipsihotiki so osnovna zdravila za lajšanje halucinacij in blodenj. Zdravnik izbere primerno zdravilo glede na simptome in stranske učinke.
- Psihoterapija: kognitivno-vedenjska terapija (KVT) lahko pomaga pri soočanju z blodnjami in izboljšanju funkcij, delo na socialnih veščinah in podporne oblike terapije pa pomagajo pri ponovni vključitvi v vsakdanje življenje.
- Hospitalizacija: v primeru resne ogroženosti (tveganje za samopoškodbe ali, redkeje, nevarno vedenje) je lahko potreben sprejem v bolnišnico.
- Rehabilitacija in socialna podpora: pomoč pri zaposlovanju, izobraževanju, bivanju ter podpora družine in skupnosti.
- Obravnava osnovnih telesnih vzrokov, če so prisotni (npr. zdravljenje okužbe ali prekinitvena oskrba pri zlorabi drog).
Potek bolezni in prognoza
Potek je zelo različny. Nekateri ljudje doživijo en sam epizodni pojav psihoze in se po ustreznem zdravljenju v večji meri opomorejo; drugi razvijejo ponavljajoče se epizode ali kronično stanje. Z zgodnjo prepoznavo in ustreznim zdravljenjem je prognoza običajno boljša.
Družbeni in kulturni vidiki
Ker so izkušnje, kot so halucinacije ali religiozna oziroma paranormalna doživetja, v nekaterih kulturnih kontekstih pogoste in celo smiselno interpretirane, jih ni vedno smiselno obravnavati kot medicinsko psihozo. Mnogi ljudje so imeli nenavadne izkušnje brez patološkega pomena; šele kadar te izkušnje močno motijo delovanje in povzročajo trpljenje, govorimo o psihozi v medicinskem smislu.
V medijih in filmih so psihotične osebe včasih prikazane kot nasilne ali antisocialne. Ta podoba je pogosto zavajajoča; osebe, označene kot psihopati ali sociopati, niso enako kot tiste z medicinsko psihozo in običajno nimajo halucinacij ali blodenj. Takšne poenostavitve prispevajo k stigmatizaciji in nerazumevanju.
Kdaj poiskati pomoč
Poiščite zdravniško pomoč, če vi ali kdo v vaši bližini doživlja:
- jasne halucinacije (npr. stalno slišanje glasov),
- trdovratne blodnje, ki vodijo v nevarno vedenje,
- hudo zmedenost, nezmožnost urejati osnovne potrebe ali nevarnost samopoškodb.
Če obstaja neposredna nevarnost, pokličite nujne službe ali poiščite hitro medicinsko pomoč.
Podpora in pomembnost razumevanja
Podpora družine, prijateljev in strokovnjakov je ključna. Izobraževanje o bolezni, zmanjševanje stigme in dostop do zdravljenja močno izboljšajo možnost okrevanja. Pomembno je tudi spremljanje zdravil, obvladovanje stranskih učinkov in redni stiki z zdravnikom ter terapevtom.
Psihoza je resno stanje, vendar z zgodnjo diagnozo, primernim zdravljenjem in podporo mnogi ljudje dosežejo velik napredek in izboljšanje kakovosti življenja. Pogostost psihoze v populaciji je okoli 1 odstotka skozi življenje, vendar je pomenno, da vsak primer obravnavamo individualno glede na vzrok, potek in potrebe posameznika.
Vzroki
Psihoza ni bolezen, temveč je ime za številne simptome, ki jih lahko povzročijo različne bolezni in stanja. Na splošno sta dve vrsti vzrokov za psihozo:
- V nekaterih primerih je psihoza lahko neposredno povezana z vzrokom. Nekateri vzroki so:
- Poškodbe možganov, tumorji.
- napačno jemanje (ali zloraba) nekaterih drog, na primer amfetaminov, kokaina ali alkohola.
- hud psihosocialni stres.
- Pomanjkanje spanja Za večino ljudi to ni težava, saj se halucinacije pojavijo le tik pred spanjem ali kmalu po prebujanju, kar se šteje za normalno.
- nekatere oblike epilepsije.
- izpostavljenost travmatičnemu dogodku (nasilna smrt, teroristična dejavnost itd.)
- Nekaterih zdravil, ki jih jemljemo, ne moremo preprosto prenehati jemati iz dneva v dan, temveč jih je treba prenehati jemati na določen način, običajno s pomočjo zdravnika. Če tega ne storite na pravilen način, lahko pride do psihoze.
- različne duševne bolezni (med njimi shizofrenija, bipolarna motnja, klinična depresija).
- različne druge bolezni (med njimi so sifilis, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, aids, malarija in gobavost).
- Obstajajo primeri ljudi, ki trpijo za psihozo, pri katerih vzrok za psihozo ni jasen. V teh primerih vzroki običajno niso znani. Trenutne raziskave kažejo, da so nekatere od teh psihoz lahko povezane z genetskimi dejavniki ali zaradi določenih dogodkov med nosečnostjo matere ali v zgodnjem otroštvu osebe, ki trpi za psihozo. Prvo epizodo psihoze lahko sproži stres.
Zdravljenje
Večino psihoz je mogoče zdraviti, tako da lahko bolniki z njimi živijo normalno življenje. Zdravljenje je odvisno od vzroka psihoze. Na splošno sta na voljo dve različni obliki zdravljenja:
- Obstaja skupina zdravil, imenovana antipsihotiki. Ta običajno delujejo tako, da spremenijo način odzivanja možganov in živčnega sistema na nevrotransmiterje.
- Obstaja terapija za psihotične ljudi. Ta jih nauči, da prepoznajo epizodo psihoze in se nanjo odzovejo na določene načine.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je psihoza?
O: Psihoza je ime, ki se v psihiatriji uporablja za nekatere duševne bolezni. Ljudje s psihozo se imenujejo psihotiki in običajno izgubijo stik z resničnostjo ter težko ločijo, kaj je resnično in kaj ne. Gre za skrajno spremenjeno stanje zavesti.
V: Kaj pomeni beseda psihoza?
O: Beseda "psihoza" ima dva dela; prvi del izvira iz psiha, kar v stari grščini pomeni duša, drugi del pa je končnica "-osis", ki pomeni bolezen ali nenaravno stanje. Psihoza torej dobesedno pomeni nenaravno stanje duše.
V: Kakšne simptome imajo ljudje s psihozo?
O: Ljudje s psihozo imajo lahko halucinacije, kar pomeni, da lahko doživljajo stvari, ki v resnici ne obstajajo. Imajo lahko tudi blodnje, ki so ustaljena prepričanja in ideje, ki so običajno napačne. Včasih se njihova osebnost spremeni in ne morejo razmišljati jasno. Nekatere od teh misli so lahko paranoične. Vseh teh težav nima vsaka psihotična oseba. Zaradi njih se psihotiki pogosto obnašajo nenavadno, kar jim otežuje normalno življenje v družbi.
V: Kako pogosta je psihoza?
O: Približno 1 odstotek ljudi v življenju trpi za psihozo.
V: Kaj lahko povzroči, da se nekdo zdi psihotičen?
O: Psihozo lahko povzročijo strupi, droge, bolezni živčnega sistema in druge bolezni.
V: Ali so verske ali nadnaravne izkušnje povezane s psihozo?
O: Zdi se, da so halucinacije, povezane z religioznimi ali nadnaravnimi izkušnjami, precej pogoste, vendar teh izkušenj pogosto ni mogoče imenovati psihoza v medicinskem smislu - nekateri ljudje menijo, da so imeli tisti, ki so trpeli zaradi tega, kar bi lahko imenovali psihoza, preprosto zelo močne ali neprijetne izkušnje, namesto da bi bili medicinsko diagnosticirani kot taki.
V: Ali je nasilje povezano s psihozo?
O: V filmih in medijih na splošno so nekateri ljudje, ki so prikazani kot nasilni in antisocialni, včasih označeni kot psihotiki, vendar je ta podoba napačna - najverjetneje gre za psihopate ali sociopate, ne pa za halucinacije ali blodnje zaradi dejanske duševne bolezni, kot sta shizofrenija ali bipolarna motnja .
