Paranoja
Paranoja je duševno stanje, ki vpliva na človekove misli. Oseba s paranojo se imenuje paranoik. Paranoja je miselni proces, na katerega močno vplivata tesnoba ali strah, pogosto do stopnje iracionalnosti in blodenj.
Mišljenje paranoika oblikujeta strah in tesnoba. Na primer, oseba se lahko boji, da jo drugi ljudje "želijo dobiti" ali da jo nameravajo poškodovati. Verjame lahko, da jo opazujejo videokamere ali da ji določena skupina (na primer policija ali CIA) sledi. Verjame lahko tudi, da lahko drugi ljudje nadzorujejo njihove misli ali uporabljajo magijo, da bi jim škodovali. Čeprav se ti strahovi drugim zdijo čudni ali absurdni, se osebi s paranojo zdijo zelo resnični. Resnično verjamejo, da so v nevarnosti.
Paranoja se razlikuje od fobij. Pri fobiji ima nekdo iracionalen strah, vendar za ta strah nikogar ne krivi. Paranoična oseba bo pogosto lažno obtoževala in trdila, da je bilo nekaj namerno, čeprav je šlo le za naključje ali nesrečo.
Če je oseba resnično paranoična, njenih strahov ni mogoče razložiti z običajnimi prepričanji, kot je vera. Nekatere religije na primer pravijo, da lahko ljudje uporabljajo magijo, da bi škodovali drugim. Zato osebe, ki je pripadnik ene od teh religij, ne bi smeli diagnosticirati kot paranoično samo zato, ker ima takšno prepričanje. Za diagnozo paranoje bi morala imeti tudi druga paranoična prepričanja, ki jih ni mogoče razložiti z verskimi prepričanji.
Ljudje s paranojo imajo pogosto tudi druge miselne motnje ali motnje razpoloženja. Paranoja je lahko simptom shizofrenije, bipolarne motnje in drugih duševnih bolezni.
V vsakdanjem pogovoru lahko ljudje izraz "paranoičen" uporabljajo za običajne skrbi. Nekdo lahko na primer prijatelja označi za paranoika, ker misli, da ga učitelj sovraži.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je paranoja?
O: Paranoja je duševno stanje, ki vpliva na človekove misli. Zanjo je značilno tesnobno ali prestrašeno razmišljanje, pogosto do stopnje iracionalnosti in blodenj.
V: Kako se paranoja razlikuje od fobij?
O: Pri fobiji se nekdo nerazumno boji, vendar za ta strah nikogar ne krivi. Paranoična oseba pogosto lažno obtožuje in pravi, da je bilo nekaj namerno, čeprav je šlo le za naključje ali nesrečo.
V: Ali je mogoče versko prepričanje zamenjati s paranojo?
O: Če je oseba resnično paranoična, njenih strahov ni mogoče razložiti s splošnimi prepričanji, kot je vera. Nekatere religije na primer pravijo, da lahko ljudje uporabljajo magijo, da bi škodovali drugim; zato oseba, ki pripada eni od teh religij, ne sme biti diagnosticirana kot paranoična samo zato, ker ima to prepričanje. Za diagnozo paranoje bi morali imeti tudi druga paranoična prepričanja, ki jih ni mogoče razložiti z verskimi prepričanji.
V: Ali so s paranojo povezane še kakšne druge duševne bolezni?
O: Ljudje s paranojo imajo zelo pogosto tudi druge miselne motnje ali motnje razpoloženja. Paranoja je lahko simptom shizofrenije, bipolarne motnje in drugih duševnih bolezni.
V: Ali je normalno, da ljudje v vsakdanjem pogovoru uporabljajo izraz "paranoik"?
O: Da, v vsakdanjem pogovoru lahko ljudje izraz "paranoičen" uporabljajo za bolj običajne skrbi, kot je razmišljanje, da jih nekdo sovraži, čeprav sami v to ne verjamejo.
V: Kateri so primeri paranoičnega razmišljanja?
O: Primeri paranoidnega razmišljanja vključujejo prepričanje, da jih drugi ljudje želijo dobiti ali jim nameravajo škodovati; prepričanje, da jih opazujejo videokamere; prepričanje, da jim določene skupine (na primer policija ali CIA) sledijo; in prepričanje, da lahko drugi ljudje nadzorujejo njihove misli ali uporabljajo magijo, da bi jim škodovali.
