Malarija

Življenjski cikel parazita malarije

Obstaja več vrst (tipov) Plasmodiumov, ki povzročajo malarijo pri ljudeh:

• resna bolezen:
• Plasmodium falciparum
• blažja bolezen:
• Plasmodium malariae
• Plasmodium ovale
• Plasmodium vivax
• vrste, ki običajno okužijo druge primate:
• Plasmodium knowesli

P. vivax in P. falciparum povzročata največ malarije pri ljudeh. Malarija falciparum je najhujša vrsta malarije in zaradi nje umre največ ljudi.

Ko plazmodij vstopi v kri, se imenujejo sporozoiti. Sporozoiti gredo v jetra, kjer iz njih nastane še več sporozoitov. Nato se spremenijo v drugo obliko plazmodija. Ta oblika je merozoit. Merozoiti preidejo v rdeče krvničke, kjer iz njih nastane še več merozoitov.

Merozoiti se vedno znova izločijo iz rdečih krvničk. Ko se to zgodi, oseba zelo zboli in ima simptome malarije. To se zgodi vsakih nekaj dni in se imenuje paroksizem.

P. vivax in P. ovale lahko dolgo živita v jetrih. Oseba je lahko videti dobro, vendar ima v jetrih še vedno plazmodij. To se imenuje faza mirovanja. Tedne ali mesece pozneje lahko plazmodij iz jeter preide v kri in oseba ponovno zboli.

P. falciparum je najnevarnejša vrsta malarije. Zaradi nje ljudje zbolijo bolj kot zaradi drugih vrst malarije, saj jih je v krvi več. Poleg tega so pri malariji falciparum rdeče krvničke lepljive. Zaradi tega rdeče krvničke zamašijo krvne žile. Če se krvne žile zamašijo, lahko poškodujejo tisto, do česar žila pripelje kri, in lahko poškodujejo organe ljudi.

Koga prizadene malarija

Malarija najbolj prizadene nosečnice in otroke. Ko zbolijo za malarijo, zbolijo še bolj.

40 % ljudi živi na območju, kjer je malarija prisotna. Malarija je v teh krajih:

• Afrika
• Azija (večinoma v Indiji, na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji)
• Srednja in Južna Amerika
• Hispaniola
• Vzhodna Evropa
• Južni Pacifik (del Tihega oceana južno od ekvatorja)

Vsako leto za malarijo zboli od 300 do 700 milijonov ljudi. Zaradi nje vsako leto umre od 1 do 2 milijona ljudi. 90 % smrti je v Afriki. Večina ljudi, ki umre zaradi malarije, so otroci. Tudi če otroci ne umrejo, imajo številni poškodbe možganov.

Veliko teh smrti bi lahko preprečili z zdravili ali zatiranjem komarjev. Vendar je veliko mest, kjer je malarija prisotna, v revnih državah. Te države nimajo dovolj denarja za zatiranje komarjev ali zdravila. Vendar pa denar ni edina težava. Država mora imeti organiziran zdravstveni sistem, ki zagotavlja storitve. Številne države v osrednji Afriki so razdejale vojne in spopadi med skupinami ter splošni nemiri. Prav tako ne obstajajo enostavne rešitve za uničevanje parazitov, kot so obstajale pred 50 leti. Žuželke so namreč odporne proti številnim insekticidom, parazit Plasmodium pa je zelo odporen proti kininu in večini drugih običajnih zdravil. To je normalen evolucijski proces: kemikalije izločijo neodporne organizme, potomci redkih odpornih organizmov pa se razmnožujejo.

Znaki in simptomi malarije

Simptomi so spremembe v telesu, ki kažejo na bolezen. Večina ljudi, ki zboli za malarijo, dobi simptome 10-30 dni po okužbi (plazmodij se jim je naselil v kri), nekateri pa lahko dobijo simptome že po enem tednu, nekateri pa so lahko okuženi z malarijo in nimajo simptomov celo leto.

Najpogostejši simptom malarije je povišana telesna temperatura. Vročina zaradi malarije se običajno pojavi zelo nenadoma. Ljudje, ki so zboleli za malarijo, se pogosto počutijo, kot da bi zboleli za gripo.

Simptomi malarije so:

• Artralgija (bolečine v sklepih)
• Glavobol (bolečina v glavi)
• Občutek velike utrujenosti ali zaspanosti
• Kašelj
• Mrzlica (občutek mraza)
• Delirij (ko so ljudje zaradi bolezni zelo zmedeni. Lahko so videti pijani. Morda ne morejo govoriti.)
• Koma (ko ljudje niso pri zavesti. Videti so, kot da spijo, vendar jih ni mogoče zbuditi. )

Znaki malarije:

• slabokrvnost (nizka raven rdečih krvničk v krvi)
• Driska
• zlatenica (rumena koža in oči)
• Potenje
• Bruhanje
• Hitri srčni utrip
• Nizek krvni tlak
• Povečani organi. Kadar je nekaj povečano ali VEČJE od običajnega, se beseda pogosto konča z -megalija.
• Hepatomegalija - povečana jetra, splenomegalija - povečana vranica ali oboje hepatosplenomegalija. Ko se ti organi povečajo, lahko povzročijo bolečino v desnem zgornjem kvadrantu trebuha.

Zlatenica Malarija lahko povzroči zlatenico, zaradi katere se koža in beli deli oči (skeleti) obarvajo oranžno-rumeno. Vzrok je hiperbilirubinemija - preveč bilirubina v krvi. Bilirubin je pigment, ki nastane, ko telo razgradi stare rdeče krvničke.

Zapleti zaradi malarije

Zapleti so težave, ki nastanejo zaradi bolezni.

Nosečnice in majhni otroci imajo več zapletov. Več zapletov imajo ljudje, ki prvič zbolijo za malarijo. Največ zapletov je pri malariji Falciparum.

Zapleti malarije
Zapleti malarije so: Cerebralna malarija (možganska malarija) Za cerebralno malarijo morajo biti prisotni naslednji dejavniki: P. falciparum v krvi. Koma, številni napadi ali dolgotrajen delirij Če se ne zdravi, pogosto nastopi smrt. Tudi po zdravljenju 15-20 % bolnikov z njo umre. Napadi (če se zgodi le en napad, ne gre za cerebralno malarijo) Poškodbe možganov Vročina Blackwater Številne rdeče krvničke se razpočijo in hemoglobin v njih pride v kri. Ta hemoglobin se nahaja v urinu, zato je ta videti zelo temen. Brez ustrezne oskrbe lahko ledvice prenehajo delovati. Pljučni edem Gre za tekočino v pljučih, ki otežuje dihanje. Pri nosečnicah je to veliko pogostejše. 80 % ljudi, pri katerih pride do tega zapleta, umre. Zelo nizka raven sladkorja v krvi Pri otrocih in nosečnicah je ta bolezen pogostejša. Zaradi tega so lahko ljudje videti, kot da so pijani ali v komi. Hemoliza To pomeni razgradnjo rdečih krvničk. Povzroči lahko črno vodno vročino, zlatenico in simptome anemije. koagulopatija (nezmožnost zaustavljanja krvavitev)

Diagnoza

Mikroskopija malarije
	Tehnik v krvnih posnetkih (krvnih razmazih) išče parazita malarije.	Mikroskopski pogled na parazite malarije v krvnem razmazu. Puščice kažejo na okužene rdeče krvničke.

Klinična diagnoza

Klinična diagnoza temelji na znakih in simptomih bolezni in je postavljena brez medicinskih preiskav. V primeru malarije je eden od glavnih simptomov, na podlagi katerih se lahko postavi klinična diagnoza malarije, vročina.

Vsako klinično diagnozo malarije mora na podlagi laboratorijskih rezultatov čim prej potrditi usposobljen strokovnjak.

Hitri diagnostični test za malarijo

Hitri diagnostični test za malarijo je krvni test, s katerim lahko diagnozo malarije potrdite v približno dvajsetih minutah. Hitri diagnostični testi niso zanesljivi in imajo številne pomanjkljivosti, zato negativnega hitrega diagnostičnega testa ne smemo sprejeti na pamet in je potrebno nadaljnje spremljanje z mikroskopiranjem malarije.

Mikroskopija malarije

Da bi ugotovili, ali imajo bolniki malarijo, lahko zdravniki opravijo krvni test. Ta test se imenuje krvni razmaz po Giemsi. Kri se nanese na stekelce, ki je tanek kos stekla. Na stekelce se nanese barvilo Giemsa. Ta madež pomaga zdravnikom videti malarijo. Nato si stekelce ogledajo pod mikroskopom. Plazmodij je viden v rdečih krvničkah.

Test za hitro diagnostiko malarije (RDT), ki se uporablja v Keniji. RDT za postavitev diagnoze malarije potrebuje približno 20 minut. Uporaben je na območjih, kjer laboratorijsko testiranje ni na voljo, vendar ni zanesljiv.

Zdravljenje

Ljudje z različnimi vrstami malarije potrebujejo različna zdravila. Zdravilo, ki deluje pri eni vrsti malarije, morda ne bo delovalo pri drugi vrsti. Zato je zelo pomembno vedeti, katero vrsto plazmodija ima oseba.

Če vrsta ni znana, je treba osebi dati zdravila in jo oskrbeti, kot da ima malarijo falciparum - najhujšo vrsto.

Pomembno je tudi vedeti, kje je oseba zbolela za malarijo. Plazmodij je v nekaterih krajih odporen na nekatera zdravila. Tako se zdravila za zdravljenje malarije v Afriki razlikujejo od zdravil za zdravljenje malarije v Južni Ameriki.

Zdravljenje malarije, ki ni falciparum

Povsod, razen v Novi Gvineji, je zdravljenje enako. V Novi Gvineji je večina P. vivax odporna na klorokin. Zdravimo jo lahko s kininom, vendar lahko zaradi tega zdravila ljudje zbolijo. Povsod drugje se malarija, ki ni falciparum, zdravi s klorokinom.

Klorokin uniči plazmodij v krvi. Klorokin pa ne uniči plazmodija v jetrih. P. vivax in P. ovale ostaneta v jetrih dolgo časa. To je faza mirovanja. Za P. vivax in P. ovale je treba skupaj s klorokvinom dajati drugo zdravilo. S tem se uniči plazmodij v jetrih. Zdravilo, ki se uporablja za uničenje malarije v jetrih, je primaquin. V jugovzhodni Aziji so nekatere vrste P. vivax odporne na primaquin. V večini drugih krajev pa primaquin deluje zelo dobro.

Nekateri ljudje zaradi primaquina zelo zbolijo. Zato je treba ljudi pred jemanjem primakvina testirati, da se ugotovi, ali imajo pomanjkanje G6PD.

Zdravljenje malarije falciparum

Falciparum je najhujša vrsta malarije. Osebe z malarijo falciparum je treba zdraviti v bolnišnici, če so:

• Zelo bolan
• Otroci
• Noseča
• Prvič oboleli za malarijo
• Ne morete jemati zdravil skozi usta

Tudi ljudje, ki se zdravijo z zdravili doma, morajo pri zdravniku ostati 8 ur. Tako se prepričajo, da ne bodo zboleli še bolj, prav tako pa se prepričajo, da lahko zdravila jemljejo skozi usta. Malarija začne postajati življenjsko nevarna bolezen šele po nekaj tednih od ugriza, ko ni bila zdravljena.

Malarija falciparum je tudi bolj odporna na zdravila. Zato jo je veliko težje zdraviti. Falciparumsko malarijo vedno zdravimo z dvema ali več zdravili. Zdravniki izbirajo zdravila glede na to, kje na svetu je oseba zbolela za malarijo. V različnih krajih je P. falciparum odporen na različna zdravila.

Najpomembnejša odpornost je odpornost na klorokin. V nekaterih krajih na svetu P. falciparum uniči klorokin. Ponekod je odporen na klorokin. To pomeni, da ga klorokin ne uniči. V teh krajih se lahko uporablja kinin. Kinin se jemlje skozi usta.

Malarija, odporna na zdravila Malarija razvije odpornost na protimalarična zdravila. Zemljevid prikazuje območja v JV Aziji, kjer zdravilo meflokvin ne deluje več

Kako preprečiti malarijo

Malarijo lahko preprečite na tri načine:

• Nadzor nad komarji
• Preprečite, da bi komarji ugriznili
• Vzemite zdravilo, da ne bi zboleli po ugrizu, zlasti v tistih delih sveta, kjer ljudje zbolevajo za malarijo.

Nadzor nad komarji

Nadzor vektorjev je eden od načinov za preprečevanje malarije. Vektor pomeni organizem, ki prenaša nalezljivo bolezen na drug organizem. Pri malariji je prenašalec komar Anopheles.

Najbolj uporabljena metoda za nadzor vektorjev so pesticidi. To so kemikalije, ki uničujejo komarje. Prvi pesticid, ki se je uporabljal za nadzor vektorjev, je bil DDT. DDT se je zelo dobro obnesel pri nadzoru vektorjev. Ubijal je komarje. V času, ko se je uporabljal, ljudje niso bili zelo bolni. Ni stal veliko denarja. Druge kemikalije za nadzor vektorjev še niso bile izumljene.

Na mnogih mestih so komarji postali odporni na DDT. To je pomenilo, da DDT na teh območjih ni več deloval. Znanstveniki so bili zaskrbljeni, da so zaradi DDT zboleli ljudje in živali. Zaradi njega je umrlo tudi veliko prostoživečih živali. DDT tudi dolgo časa ostaja v okolju. Zato ljudje za nadzor vektorjev večinoma uporabljajo druge kemikalije. Uporabljajo se organofosfatni ali karbonatni pesticidi, kot sta malation ali bendiokarb.

Nadzor vektorjev ni edini način za preprečevanje malarije. In DDT ni edina kemikalija, ki se lahko uporablja za nadzor vektorjev. Najboljši način za zaustavitev malarije je uporaba kombinacije metod. Na nekaterih mestih je DDT lahko koristen del programa za zaustavitev malarije. Zato je DDT še vedno dovoljeno uporabljati za zatiranje malarije.

Preprečevanje ugriza komarjev

Komarji, ki prenašajo malarijo, so bolj prisotni ob zori (ko vzhaja sonce) in mraku (ko sonce zaide). Nosite dolge hlače in majice z dolgimi rokavi. Nosite repelent proti komarjem (to je kemikalija, ki je komarji ne marajo, zato jih ne piči.) Komarji bodo ugriznili skozi tanko tkanino. Zato je treba repelent uporabljati na koži in oblačilih.

V prostorih lahko uporabite pesticide za uničevanje komarjev. Kadar spijo zunaj, uporabljajo mrežo proti komarjem. Ta je narejena iz blaga, skozi katero lahko prehaja zrak, komarji pa ne morejo vstopiti. Namesti se čez posteljo, kjer ljudje spijo, da komarji ne bi prišli ven. Včasih jo ljudje uporabljajo tudi, ko ne spijo. Najbolje je uporabljati mreže proti komarjem, ki so obdelane s permetrinom, ki odganja in ubija komarje.

Jemanje zdravil, da ne bi zboleli

Ljudje lahko jemljejo zdravila, kadar so v kraju, kjer je malarija. Tako se zmanjša možnost, da bi se okužili z malarijo. To se imenuje profilaksa.

Nekateri ljudje jemljejo preventivna zdravila več let. Veliko ljudi na območjih, kjer je malarija, nima denarja za nakup teh zdravil.

Ljudje, ki živijo tam, kjer ni malarije, običajno niso imeli malarije. Prvi primer malarije je običajno veliko hujši. Zato lahko ljudje iz krajev, kjer ni malarije, vzamejo preventivna zdravila, ko gredo v kraje, kjer je malarija. Vrsta preventivnih zdravil, ki jih ljudje jemljejo, je odvisna od tega, kje so. To je zato, ker vsa zdravila ne delujejo na malarijo v vseh krajih.

Da bi preventivna zdravila čim bolje delovala, jih je treba jemati na pravilen način. Zdravila je treba začeti jemati, preden se odpravite na območje z malarijo. Večino zdravil je treba jemati še 4 tedne po vrnitvi domov. Eno zdravilo (Malarone) je treba jemati le en teden po prihodu domov.

Spanje pod posteljnimi mrežami, obdelanimi z insekticidi (ITN), pomaga zmanjšati tveganje za malarijo. Za uporabo v mrežah ITN so odobreni samo piretroidni insekticidi. To so umetni pesticidi, podobni naravnemu pesticidu piretru, ki ga proizvajajo cvetovi krizanteme.


Čiščenje drenažnih jarkov v Keniji


Ličinke komarja AnophelesKomar Anopheles odlaga jajčeca v stoječo vodo.

Odpornost na malarijo

V Tanzaniji je nekaj otrok, ki so naravno imuni na malarijo. Raziskovalci to uporabljajo za razvoj novega cepiva. Ameriški raziskovalci so ugotovili, da ti otroci proizvajajo protitelesa, ki napadajo parazita, ki povzroča malarijo. Vbrizgavanje oblike tega protitelesa v miši je živali obvarovalo pred boleznijo. Raziskovalci nameravajo opraviti preskuse na primatih, vključno z ljudmi.

Zgodovina

Britanec sir Ronald Ross, ki je delal v bolnišnici Presidency General Hospital v Kalkuti, je leta 1898 dokončno dokazal, da malarijo prenašajo komarji. To je storil tako, da je dokazal, da nekatere vrste komarjev prenašajo malarijo na ptice. Parazite malarije je izoliral iz žlez slinavk komarjev, ki so se hranili z okuženimi pticami. Za to delo je Ross leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za medicino. Po odstopu iz indijske zdravstvene službe je Ross delal na novoustanovljeni šoli za tropsko medicino v Liverpoolu in vodil prizadevanja za obvladovanje malarije v Egiptu, Panami, Grčiji in na Mauritiusu. Ugotovitve Finlaya in Rossa je pozneje potrdil zdravniški odbor, ki ga je leta 1900 vodil Walter Reed. Njegova priporočila so bila uporabljena pri gradnji Panamskega prekopa. To javnozdravstveno delo je rešilo življenja več tisoč delavcev in pomagalo razviti metode, ki so se uporabljale v prihodnjih javnozdravstvenih kampanjah proti tej bolezni.

Prvo učinkovito zdravilo za malarijo je bilo pridobljeno iz lubja drevesa cinchona, ki vsebuje kinin. To drevo raste na pobočjih Andov, predvsem v Peruju. Avtohtoni prebivalci Peruja so za obvladovanje malarije pripravljali tinkturo iz kininovca. Jezuiti so opazili učinkovitost te prakse in jo v 40. letih 16. stoletja uvedli v Evropo, kjer se je hitro prijela. Šele leta 1820 so francoski kemiki iz lubja ekstrahirali, izolirali in poimenovali učinkovino kinin.

V začetku 20. stoletja, preden so bili na voljo antibiotiki, je Julius Wagner-Jauregg odkril, da je bolnike s sifilisom mogoče zdraviti tako, da jih namerno okuži z malarijo. Vročina, ki je pri tem nastala, je uničila spirohete sifilisa, za obvladovanje malarije pa je bilo mogoče dajati kinin. Čeprav so nekateri bolniki zaradi malarije umrli, je bilo to bolje kot skoraj gotova smrt zaradi sifilisa.

Malarija je bila med drugo svetovno vojno največja nevarnost za ameriške vojake v južnem Pacifiku, kjer se je okužilo približno 500 000 moških. V severnoafriški in južnopacifiški kampanji je zaradi malarije umrlo 60 tisoč ameriških vojakov.

Plakat iz obdobja druge svetovne vojne.

Sorodne strani

• Plasmodium
• Odpornost na antibiotike