Malarija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča parazit: širi se z ugrizom okuženega komarja. Ljudje se z malarijo okužijo, ko parazit vstopi v kri. Parazit povzroči lahko hudo in včasih smrtonosno infekcijo; zaradi malarije še vedno vsako leto umre veliko ljudi, predvsem otrok v podsaharski Afriki.

Vzrok in prenašalci

Parazit, ki povzroča malarijo, je protozoj, imenovan "Plasmodium". Protozoji so enocelični organizmi, vendar niso bakterije. Bakterije so manjše in preprostejše od praživali.

Ljudje se z malarijo običajno okužijo z ugrizi komarjev rodu Anopheles. V nekaterih bolj splošnih opisih se pojavi tudi ime drugih vrst komarjev (npr. Culex), vendar so glavni prenašalci bolezni komarji rodu Anopheles; rodi, kot je Culex, običajno ne prenašajo malarije. Plasmodium se v ljudi naseli ob ugrizu okuženega komarja: paraziti v komarjevi slini vstopijo v krvni obtok. Komarjeva slina v človeka vbrizga tudi antikoagulant, ki preprečuje strjevanje krvi; skupaj s slino tako v telo pride tudi parazit in lahko povzroči bolezen.

Pomembno: malarijo prenaša le samica komarja, saj le ta sesa kri. Moški komarji se prehranjujejo z nektarjem cvetov. Samica potrebuje krvni obrok kot vir beljakovin za razvoj svojih jajčec.

Načini prenosa poleg ugriza komarja

Nekateri ljudje zbolijo za malarijo tudi brez neposrednega ugriza komarja. Možni načini prenosa vključujejo:

  • prenosi med materjo in plodom v času nosečnosti ali med porodom (navedeno kot vertikalni prenos);
  • transfuzijo krvi, kadar je darovana kri okužena s Plasmodiumom;
  • uporabo kontaminirane igle ali medicinskih instrumentov, ki jih je pred tem uporabila okužena oseba (igla, ki jo je pred njimi uporabil nekdo z boleznijo).

Vrste Plasmodiuma in razširjenost

Pri ljudeh povzročajo malarijo najpogosteje vrste Plasmodium falciparum, P. vivax, P. ovale, P. malariae in P. knowlesi. P. falciparum je najpogosteje povezan s hudimi in smrtonosnimi oblikami bolezni, medtem ko P. vivax in P. ovale lahko tvorita uspavane oblike v jetrih (hipnozoiti), ki povzročijo ponovne okužbe mesece ali celo leta po začetni okužbi.

Življenjski cikel (na kratko)

Življenjski cikel vključuje dve gostiteljski fazi:

  • v komarju se v spolni fazi razvijejo sporozoi, ki se preko slin vbrizgajo v človeka;
  • v človeku sporozoi najprej okužijo jetra (tamn učenec) in tam razmnožujejo, nato se vrnejo v krvni obtok in okužijo rdeče krvne celice, kar povzroča simptome;
  • nekateri paraziti se ponovno vrnejo v komarja, če ta zaužije kri okužene osebe, in cikel se nadaljuje.

Simptomi

Tipični začetni znaki malarije se pojavijo po inkubacijskem obdobju, ki je od nekaj dni do več tednov, odvisno od vrste Plasmodiuma. Pogosti simptomi vključujejo:

  • periodične vročinske epizode s tresavico in močnim potenjem;
  • glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost;
  • navzea, bruhanje in bolečine v trebuhu;
  • anemija in povečana vranica (splenomegalija) pri ponavljajočih se ali dolgotrajnih okužbah;
  • pri hudih oblikah (predvsem P. falciparum) lahko pride do cerebralne malarije (zmedenost, konvulzije, koma), ledvične odpovedi, težav z dihanjem, hude anemije in šoka.

Pri otrocih in nosečnicah so zapleti pogostejši in bolj resni.

Diagnoza

Diagnozo postavimo s preiskavami krvi:

  • mikroskopski pregled razmaza krvi (debel in tanek razmaz) za neposredno vidne parazite;
  • hitri diagnostični testi (RDT), ki zaznavajo antigene Plasmodiuma;
  • molekularne metode (PCR) so občutljivejše in se uporabljajo v referenčnih laboratorijih ali pri razjasnitvi težjih primerov.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od vrste Plasmodiuma, resnosti bolezni in odpornosti parazitov v regiji. Osnovne smernice:

  • za hud malarijski napad (običajno P. falciparum) so priporočena parenteralna zdravila in nadaljevanje z zdravili na osnovi artemisinina (artemisinin-based combination therapy, ACT); pri hudih oblikah je nujna hospitalizacija;
  • za nekomplicirane okužbe z P. falciparum so ACT regime prva izbira;
  • za okužbe z P. vivax ali P. ovale je poleg zdravljenja krvne faze pogosto potrebno zdravljenje hipnozoitov v jetrih s primaquinom ali tafenoquinom, vendar je pred tem nujno testiranje na pomanjkanje encima G6PD zaradi nevarnosti hemolize;
  • v nekaterih regijah je še vedno možno zdravljenje s klorokinom, če dokazi kažejo, da so paraziti občutljivi; odpornost je pogost razlog za spremembo režima.

Preprečevanje

Strategije preprečevanja vključujejo osebne zaščitne ukrepe in javnozdravstvene ukrepe:

  • uporaba zaščitnih mrež za postelje, posebej tistih prepojenih z insekticidom (long-lasting insecticidal nets – LLIN);
  • uporaba repelentov in zaščitnih oblačil, zlasti ob mraku in ponoči, ko Anopheles komarji najbolj pikajo;
  • v nekaterih primerih profilaksa s protimalarikimi zdravili za potnike v endemične regije (npr. atovakvon-proguanil, doksiciklin, meflokin) – izbira zdravila je odvisna od destinacije in odpornosti;
  • vodenje lokalnih ukrepov za zmanjšanje populacij komarjev (odstranjevanje stoječe vode, insekticidne obdelave);
  • cepivo: trenutno je v nekaterih afriških državah omejena uporaba cepiva RTS,S/AS01 (Mosquirix) za otroke; razvoj dodatnih cepiv poteka, vendar zaščita ni popolna.

Komu je malarija najbolj nevarna?

Najbolj ranljivi so majhni otroci, nosečnice, neimuni potniki, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in tisti, ki živijo v regijah s hudimi oblikami bolezni. Hitro prepoznavanje in zdravljenje bistveno zmanjšata smrtnost.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Če se po potovanju v endemično območje pojavi vročina, tresavica, močna utrujenost, glavobol ali prebavne težave, je nujno poiskati zdravniško pomoč in omeniti morebitno potovanje. Pri sumu na malarijo je potrebna hitro diagnostična obravnava in začetek ustreznega zdravljenja.

Čeprav so na voljo učinkoviti načini zdravljenja in preprečevanja, je trajna kontrola malarije odvisna od kombinacije zdravstvenih ukrepov, nadzora prenašalcev in dostopa do zdravstvene oskrbe.