Kinin: definicija, izvor in uporaba pri zdravljenju malarije

Kinin je alkaloid, ki lahko znižuje vročino, deluje proti malariji, bolečini in oteklini. Kinin vsebuje lubje dreves iz družine Cinchona. Kinin lahko pridobimo umetno, vendar je to dražje kot pridobivanje iz lubja drevesa. To drevo najdemo v Andih, Južni Ameriki, Indoneziji in Kongu.

Kinin je bil prvo zdravilo za zdravljenje malarije, ki je bilo v Evropi znano že leta 1631, pri domorodcih v Južni Ameriki pa verjetno že veliko prej. Še danes se kinin uporablja za zdravljenje nekaterih oblik malarije, kadar druga zdravila odpovedo ali niso na voljo. Tako je kinin trenutno eno najboljših zdravil za tropsko malarijo, ki jo povzroča parazit Plasmodium falciparum. Za druge oblike malarije se kinin ne uporablja več, saj so ga nadomestila druga zdravila.

Izvor in zgodovina

Kinin izhaja iz lubja dreves rodu Cinchona, ki raste predvsem v gorovjih Andov v Južni Ameriki. Lubje so domorodna ljudstva uporabljala za zniževanje vročine in zdravljenje malarije že pred kolonizacijo. V Evropo so ga prinesli v 17. stoletju (znan je tudi kot "Jezuitska kora" ali "Jesuit's bark"), kemično pa so kinin izolirali v zgodnjem 19. stoletju (Pelletier in Caventou, 1820). Zaradi velikega povpraševanja so plantaže kasneje postavili tudi v Indoneziji in Afriki (npr. Kongo).

Mehanizem delovanja

Kinin deluje predvsem na eritrocitne (rdeče krvničke) stopnje parazitov rodu Plasmodium. Zmotno je parazite pri presnovi hemoglobina in onemogoča njihovo sposobnost nevtralizacije toksičnih produktov razgradnje hemoglobina, kar vodi v njihovo smrt. Kinin ni učinkovit proti ledvičnim (jetrenim) oblikam parazita, imenovanim hypnozoiti (npr. pri Plasmodium vivax), zato ne nadomešča zdravljenja za radikalno »izkoreninjenje« teh vrst.

Uporaba pri zdravljenju malarije

• Indikacije: Kinin se še uporablja pri težjih oblikah malarije ali kadar sodobna artemisinin‑bazirana zdravila niso na voljo ali ne učinkujejo. Pogosto se uporablja za zdravljenje okužb s Plasmodium falciparum, predvsem v okoljih z omejenim dostopom do drugih zdravil.
• Načini uporabe: Na voljo je v oralni obliki in kot intravenska raztopina za hospitalno zdravljenje. Za popolno izkoreninjenje okužbe se kinin pogosto kombinira z antibiotičnimi partnerji (npr. doksiciklin ali klindamicin), da se zmanjša možnost ponovitve bolezni in upočasni nastanek odpornosti.
• Ne zamenjuje radikalnega zdravljenja: Ker kinin ne uniči hypnozoitov, pri infekcijah z vrstami kot so P. vivax ali P. ovale pogosto sledijo dodatna zdravila (npr. primaquin) za preprečitev relapsa.

Odpornost in sodobna vloga

V mnogih regijah je odpornost Plasmodium falciparum na kinin oziroma na sorodne spojine porasla, zato so artemisinin‑osnovane kombinirane terapije (ACT) postale prva izbira v večini držav. Kinin pa ostaja pomembno nadomestno zdravilo, še posebej v primerih, ko ACT ni na voljo ali pri nekaterih kompleksnih kliničnih situacijah.

Neželeni učinki in varnost

Kinin ima več znanih neželenih učinkov; poznati so tako blagi kot tudi resnejši zapleti. Glavne skupine so:

• Cinchonizem: značilni simptomi so tinitus (piskanje v ušesih), slabost, bruhanje, glavobol, vrtoglavica in težave z vidom. Ti simptomi se običajno pojavijo pri višjih odmerkih oziroma pri kronični uporabi.
• Kardiovaskularni učinki: kinin lahko povzroči podaljšanje QT intervala in aritmije, zato je potrebna previdnost pri bolnikih z obstoječimi srčnimi boleznimi ali pri sočasni uporabi zdravil, ki vplivajo na srčni ritem.
• Metabolni in hematološki zapleti: možna je hipoglikemija (posebno pri nosečnicah), trombocitopenija, hemolitične reakcije in v redkih, resnih primerih »blackwater fever« (močna hemoliza z rdečim/temnim urinom).
• Alergijske reakcije: izpuščaji, vročinski odzivi ali celo anafilaksija so redki, a možni.

Zaradi tveganj je pomembno, da se kinin uporablja pod nadzorom zdravstvenih strokovnjakov; nepravilna samopreskrba ni priporočljiva.

Uporaba izven malarije

V preteklosti se je kinin uporabljal tudi za lajšanje nočnih krčev v nogah. Zaradi tveganja resnih neželenih učinkov številne zdravstvene agencije danes odsvetujejo ali omejujejo njegovo uporabo za to indikacijo. Kinin je imel tudi vlogo kot splošno antipiretik in analgetik v zgodovini, a so ga z modernimi zdravili večinoma nadomestili.

Sinteza, pridobivanje in okoljski vidiki

Čeprav je možno kemično sintetizirati kinin, je pridobivanje iz naravnega lubja še vedno pogosto ekonomsko upravičeno v nekaterih regijah. Intenzivno izsekavanje divjih dreves Cinchona in plantažna proizvodnja sta v preteklosti vplivala na lokalne ekosisteme, zato je trajnostno upravljanje in gojenje pomembno za ohranjanje virov.

Praktični nasveti

• Uporabo in odmerek kina mora določiti zdravnik; samostojno jemanje ni priporočljivo.
• Če potujete v območja z malarijo, se posvetujte z zdravnikom o profilaksi in zdravljenju ter o tem, ali so zdravila, kot je kinin, potrebna ali primerna.
• Če se pojavijo simptomi cinchonizma, srčne motnje, močna hipoglikemija ali drugi resni znaki, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Za natančne klinične smernice, odmerjanje in odločanje o terapiji vedno upoštevajte lokalne priporočila zdravstvenih organizacij in navodila zdravnika.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kinin?

V: Kje najdemo kinin?

V: Ali je kinin mogoče umetno izdelati?

V: Kdaj so v Evropi odkrili kinin kot zdravilo proti malariji?

V: Za kaj se trenutno uporablja kinin pri zdravljenju malarije?

V: Zakaj se kinin ne uporablja več za zdravljenje drugih oblik malarije?

V: Kdo je odkril kinin kot zdravilo za zdravljenje malarije?

Išči po črki