Krasta (šuga): okužba s pršico Sarcoptes scabiei — vzroki, simptomi, prenos

Krasta (šuga): prepoznajte vzroke, značilne simptome in načine prenosa Sarcoptes scabiei. Nasveti za preprečevanje in hitro zdravljenje.

Krasta (šuga) povzroča okužba z žensko pršico Sarcoptes scabiei (pogosto navedenega kot Sarcoptes scabiei var. hominis). Gre za ektoparazit, ki se zakoplje v zgornje plasti kože, tam živi, se prehranjuje in odlaga jajčeca. Večji del bolezni je posledica občutnostne oziroma alergijske reakcije na pršice, njihove izločke in jajčeca, ne pa neposrednega delovanja same pršice.

Vzrok in življenjski cikel

Krasto povzroča neposredna okužba z žensko pršico, ki prebiva v koži. Ženska pršica si naredi kanalček (burrow), kamor odloži jajčeca. Jajčeca se izležejo v nekaj dneh, iz njih nastanejo ličinke, ki se nato razvijejo v odrasle pršice v 1–2 tednih. Brez gostitelja pršice na oblačilih ali posteljnini običajno preživijo le 48–72 ur, pri nekaterih oblikah (npr. razsuta ali norveška krasta) pa lahko količina pršic znatno poveča možnost okužbe preko predmetov.

Kako se prenaša

Glavni način prenosa je neposredni daljši stik kože z okuženo osebo (pogosto navajajo vsaj 10 minut stika). Okužba se lahko širi tudi, preden se pojavijo simptomi. V gostih bivalnih razmerah — ustanove za varstvo otrok, skupinski domovi, zapori — je tveganje za širjenje večje. Kljub temu je prisotnost vode in osnovna higiena povezana z nižjo razširjenostjo, zato so stopnje obolevnosti višje tam, kjer dostop do čiste vode in sanitarij ni dober.

Simptomi

Tipični simptomi so posledica imunskega odziva na pršice in vključujejo:

• močnejšo srbečico, pogosto izrazitejšo ponoči;
• majhne rdeče papule, izbočene spremembe, mehurčki ali gnojni žepi (če pride do sekundarne bakterijske okužbe);
• tanke linijske zareze ali kanalčki na koži (t. i. burrow), kjer pršica potuje pod kožo;
• nalezljivi vozlički (nodule), zlasti v genitalni regiji, pazduhah in pod dojkama;
• pri ponavljajočih se ali dolgotrajnih okužbah lahko pride do razširjenih luskastih sprememb (razsuta/norveška krasta), predvsem pri imunsko oslabljenih osebah.

Pri majhnih otrocih in dojenčkih so spremembe lahko drugačne — pogosto vključujejo glavo, obraz, dlančiče in stopalke. Pršice so tako majhne, da jih običajno z golim očesom ne vidimo.

Diagnoza

Diagnoza temelji na značilnih simptomih in razporeditvi izpuščaja. Potrditev je možna z iskanjem pršic ali jajčec iz kožnega strganca pod mikroskopom ali z dermatoskopijo. V nejasnih primerih se svetuje obisk dermatologa.

Zdravljenje

Osrednji cilj zdravljenja je uničiti pršice in lajšati srbenje. Pogosti pristopi:

• Topični pripravki: 5-odstotna permethrin krema, ki se nanese na vso kožo od vratu navzdol (pri dojenčkih tudi na glavo) in pusti obloženo običajno čez noč (8–14 ur), nato speremo; pogosto je potrebna ponovitev po 1–2 tednih. Alternativa je benzil benzoat ali druge lokalne terapije, odvisno od lokalnih smernic.
• Oralni ivermektin: ena do dve dozi (0,2 mg/kg na odmerek) sta v nekaterih primerih priporočljivi, zlasti pri razsuti (norveški) krasti, izbruhu v skupinah ali kadar topični terapiji ni mogoče ali ni učinkovita. Ivermektin ni priporočljiv v nosečnosti ali pri majhnih otrocih pod določeno težo, zato vedno upoštevajte navodila zdravnika.
• Lajšanje srbenja: antihistaminiki (za nočni spanec), kortikosteroidne kreme za lokalno vnetje (kratkotrajno) ali antiseptiki/antibiotiki pri sekundarnih bakterijskih okužbah.

Pomembno: vse tesne stike in člane gospodinjstva je treba zdraviti sočasno, tudi če nimajo simptomov, da se prepreči ponovna okužba. Oblačila, posteljnino in brisače je treba oprati v vroči vodi (>60 °C) in posušiti na visoki temperaturi ali shraniti zaprte v plastični vreči vsaj 72 ur, da pršice odmrejo.

Posebne oblike in zapleti

• Razsuta (norveška) krasta: huda, razširjena oblika z obilico pršic, pogosto pri imunsko oslabljenih osebah ali bolnikih z nevrološkimi motnjami. Zahteva agresivno zdravljenje (kombinacija topičnih in večkratnih odmerkov ivermektina) in izolacijo zaradi izjemne nalezljivosti.
• Sekundarne okužbe: praskanje lahko povzroči bakterijske okužbe (npr. impetigo), kar zahteva antibiotično zdravljenje.

Preprečevanje

• obravnava vseh domačih stikov hkrati;
• omejitev tesnih telesnih stikov z novo okuženimi osebnimi stiki do konca zdravljenja;
• redno pranje perila in oblačil v vroči vodi ali zapiranje predmetov v plastične vreče za vsaj 72 ur;
• v ustanovah (vrtec, domovi, zapori) ob hitri identifikaciji in zdravljenju izbruhov ter posodobitvi higienskih ukrepov.

Kdaj obiskati zdravnika

Poiščite zdravniško pomoč, če imate močno srbenje, razširjen izpuščaj, znake okužbe (pordelost, gnojni izcedek, vročina), če gre za dojenčka ali nosečnico, ali če zdravljenje doma ni učinkovito. Ker so nekatere terapije (npr. ivermektin) kontraindicirane v določenih skupinah, se pred zdravljenjem posvetujte z zdravnikom ali dermatologom.

Za natančno diagnozo in najboljšo obravnavo upoštevajte zdravnikova navodila glede vrste terapije, časa ponovitve in ukrepov za preprečevanje ponovne okužbe.

Išči po črki