Hudi akutni respiratorni sindrom (SARS) je virusna oblika atipične pljučnice, ki jo je povzročil nov sev koronavirusa, imenovan koronavirus SARS (SARS‑CoV). Najzgodnejši primeri so se pojavili novembra 2002 v provincI Guangdong v mestu Foshan v Ljudski republiki Kitajski. Virus je zoonotskega izvora, povezovali so ga z živalmi na tržnicah (vmesni gostitelji so bili med drugim civetke), kasnejše genetske študije pa so pokazale, da so prostoživeče netopirjeve vrste verjeten naravni rezervoar virusa. Napačno je bilo trditi, da je bila tudi deloma spolno prenosljiva bolezen, (tj. da se širi s spolnimi stiki) — SARS se namreč prenaša predvsem z dihalnimi kapljicami in tesnim stikom z okuženo osebo.

Simptomi in potek bolezni

Inkubacijsko obdobje je običajno 2–10 dni (pogosteje 2–7 dni). Bolniki so se sprva pritoževali zaradi visoke vročine, slabosti, mišičnih bolečin, glavobola in splošne utrujenosti. Kmalu se je pojavila suh kašelj in težko dihanje, pri mnogih se je razvila atipična pljučnica z respiratorno insuficienco. Potek je bil lahko hiter in resen, še posebej pri starejših osebah in pri tistih s kroničnimi sočasnimi boleznimi.

Prenos

SARS se prenaša predvsem z respiratornimi kapljicami pri tesnem stiku (dihanje blizu, kašljanje, kihanje) in prek onesnaženih predmetov (fomiti). V zdravstvenih ustanovah so se pogosto pojavili tako imenovani "supersprejderji", kjer je ena okužena oseba prenašala virus na veliko število drugih. Nekateri postopki, ki tvorijo aerosole (npr. intubacija), so povečali tveganje za prenos. Po letu 2004 ni bilo poročil o trajni skupnostni prenosljivosti SARS‑CoV zunaj laboratorijskih incidentov.

Izbruh 2002–2003 in epidemiološki podatki

O SARS so prvič javno poročali v Aziji februarja 2003. V naslednjih mesecih se je bolezen razširila v več kot 24 držav v Aziji, Severni Ameriki, Južni Ameriki in Evropi, preden je bil svetovni izbruh SARS leta 2003 omejen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je med izbruhom leta 2003 za SARS zbolelo 8.098 ljudi po vsem svetu, od tega je 774 umrlo. Skupna stopnja umrljivosti je bila različno ocenjena, pogosto navajajo približno 9–10 %, vendar se je stopnja umrljivosti močno razlikovala glede na starost in zdravstveno stanje bolnikov — pri starejših je bila občutno višja.

V literaturi in poročilih se pojavljajo različne skupne številke; nekateri viri navajajo skupno do 8.437 primerov in 813 smrtnih žrtev za vse faze izbruha, kar odseva razlike v definicijah primerov in dopolnjenih podatkih med poročilnimi sistemi.

Širjenje in ukrepi

Po začetni zatemnitvi informacij iz nekaterih virov je bolezen hitro dosegla Hongkong in Vietnam konec februarja 2003, od tam pa se je prek mednarodnih potnikov razširila v druge države. Najbolj učinkoviti ukrepi za zajezitev so bili zgodnje odkrivanje in izolacija primerov, stroga obvladovanje infekcij v bolnišnicah, obsežno sledenje stikov, karantena in omejitve potovanj. Ti javnozdravstveni ukrepi so bili ključni pri prekinitvi prenašanja in končnem obvladovanju izbruha do sredine 2003.

Po izbruhu in sedanji status

Zadnji primer tega globalnega izbruha se je pojavil junija 2003, kasneje pa so bili redki primeri povezani z laboratorijskimi nesrečami (2003–2004). V medijskih poročilih je bilo včasih navedeno, da je bila bolezen razglašena za izkoreninjeno; dejansko je Svetovna zdravstvena organizacija izbruh leta 2003 ocenila kot vsebovan in od takrat niso bili prijavljeni trajni naravni izbruhi SARS‑CoV v človeški populaciji. Kot je zapisal New York Times, "letos ali konec leta 2004 niso poročali o nobenem primeru hudega akutnega respiratornega sindroma. To je prva zima brez primera od prvega izbruha konec leta 2002. Tudi epidemičnega seva SARS, ki je do junija 2003 povzročil najmanj 813 smrtnih žrtev po vsem svetu, od takrat niso opazili zunaj laboratorija."

Pomen in lekcije

SARS je pomemben primer, kako hitro lahko novi zoonotski virus preide v epidemijo ter kako ključni so zgodnja transparentnost, močno javnozdravstveno ukrepanje, mednarodno sodelovanje, zaščita zdravstvenega osebja in učinkoviti protokoli v laboratorijih. Izkušnje iz izbruha SARS so prispevale tudi k izboljšanju pripravljenosti na prihodnje izbruhe respiratornih patogenov.