Farmakologija
Farmakologija preučuje, kako zdravila in druge stvari vplivajo na žive organizme in spreminjajo njihovo delovanje. Farmakologijo bi lahko opredelili tudi kot študij o tem, kako zdravila dejansko delujejo.
Farmakologija ni povsem isto kot farmacija in farmakolog ni povsem isto kot farmacevt. Farmakolog je znanstvenik, ki preučuje, kako zdravila dejansko delujejo, in običajno dela v znanstvenem laboratoriju. Farmacevt je zdravstveni delavec, ki običajno dela v lekarni. Vendar se ti dve področji precej prekrivata. Farmacevt se lahko šteje za vrsto farmakologa. V času šolanja imajo farmacevti veliko predmetov s področja farmakologije.
Izvor besede
Če se nekaj lahko uporablja kot zdravilo, se to imenuje zdravilo. Farmakologija vključuje informacije o tem, kako so zdravila izdelana, kako delujejo na žive organizme, kakšne škodljive učinke lahko imajo, kako se lahko uporabljajo kot zdravila in ali se lahko uporabljajo za preprečevanje bolezni. Oseba, ki se ukvarja s preučevanjem farmakologije, se imenuje farmakolog. Farmakologi delajo v skupini z biokemiki, genetiki, mikrobiologi, toksikologi in farmacevti, da bi izvedli klinične preskuse delovanja zdravil.
Uporaba farmakologije
Razvoj zdravil je zelo pomemben za medicino, ima pa tudi močno gospodarsko in politično vlogo. Da bi zaščitili ljudi in preprečili zlorabe, poskušajo nekatere države nadzorovati način izdelave, prodaje in dajanja zdravil.
Znanstveno ozadje
Za preučevanje kemikalij je treba veliko vedeti o tem, na kaj bo vplivalo zaužitje (vnos v telo). Ker je vse več ljudi spoznalo celično biologijo in biokemijo, se je spremenilo tudi področje farmakologije. Zdaj je mogoče oblikovati kemikalije, ki povzročajo določene stvari.
Kemikalija ima lahko različne lastnosti. Farmakokinetika opisuje, kakšen učinek ima kemikalija na telo, farmakodinamika pa opisuje učinek kemikalije na telo (zaželen ali toksičen).
Ko farmakolog govori o farmakokinetičnih lastnostih kemikalije, ga zanimajo štiri stvari: ADME.
- Absorpcija - Kako se zdravilo absorbira (skozi kožo, črevesje, usta)?
- Razširjenost - Kako se širi po organizmu?
- Metabolizem - Ali se zdravilo v telesu kemično pretvori in v kaj. Ali so te nove snovi aktivne? Ali so lahko strupene?
- Izločanje - Kako se organizem znebi kemikalije (z žolčem, urinom, dihanjem, kožo)?
Zdravilo ima ozek ali širok terapevtski indeks. Ta opisuje razmerje med želenim in toksičnim učinkom. Zdravilo z ozkim terapevtskim indeksom (blizu ena) učinkuje tako, kot si ljudje želijo, le takrat, ko je dana količina dovolj velika, da je organizem ogrožen. Zdravilo s širokim terapevtskim indeksom (več kot pet) naredi tisto, kar ljudje želijo, da naredi, in ni nujno, da ogrozi organizem. Zdravila z ozkim razponom je težje odmerjati in dajati človeku, zato je morda potrebno terapevtsko spremljanje zdravil (primeri so varfarin, nekateri antiepileptiki, aminoglikozidni antibiotiki). Večina zdravil proti raku ima ozko terapevtsko mejo; pri odmerkih, potrebnih za uničenje tumorjev, se skoraj vedno pojavijo toksični neželeni učinki.
Zdravila kot zdravilo
Zdravila, ki se dajejo ljudem, da bi jim pomagala pozdraviti zdravstveno stanje ali zmanjšala simptome, so pogosto licencirana. Razdelimo jih lahko v tri skupine: zdravila brez recepta, pri katerih lahko vsakdo kupi zdravilo v trgovini; zdravila na recept, pri katerih mora zdravnik potrditi, da oseba lahko jemlje zdravilo; v nekaterih državah pa so to lekarniška zdravila, pri katerih lahko zdravilo prodaja le registrirana lekarna. Večina zdravil brez recepta ne bo škodovala osebi, če jih vzame malo več, kot je predvideno. Zdravila pogosto proizvajajo farmacevtske družbe in so pogosto patentirana. Zdravila, ki niso patentirana, se imenujejo generična zdravila.
