Urin (seč): definicija, sestava, nastanek in pomen za zdravje

Urin: kaj je, kako nastane, sestava in vpliv na zdravje. Preberite o barvi, hidraciji, izločanju toksinov, sečnini in znakovih bolezni ter pomen analiz urina.

Urin je tekočina, ki jo telo tvori v ledvicah. Shranjuje se v sečnem mehurju in izstopa iz človeškega telesa skozi sečnico, cevko, ki vodi iz sečnega mehurja do zunanje odprtine. Ta zunanja odprtina je na koncu penisa (moški) ali v območju vulve (ženske). Z uriniranjem se telo znebi odvečnih ali nezaželenih snovi, ki so raztopljene v krvi; urin je medij, v katerem so te snovi izločene.

Sestava urina

Urin je približno 95 % vode. Preostalih nekaj odstotkov sestavljajo raztopljene snovi, predvsem razni anorganski minerali (soli) in dušikovi presnovki. Glavna dušikova spojina v urinu je sečnina, ki nastaja v jetrih za pretvorbo strupenega amoniaka, ki je zelo toksičen. V urinu so prisotni tudi kreatinin, majhne količine beljakovin, hormonski metaboliti, barvila (ubrobilini) in različni presnovni produkti zdravil ter drugih snovi, ki jih telo izloči.

V koncentraciji sečnine in drugih snovi se pojavljajo velike individualne razlike. Navadno je delež sečnine v urinu majhen (približno 2 % celotne trdne snovi urina), medtem ko so večino volumna voda in raztopljene soli. Dolgotrajno povišane vrednosti sečnine v krvi lahko nakazujejo okvaro ledvic ali presnovne motnje; povišana sečnina v krvi se imenuje uremija (ali azotemija), kar je drugačno od povišanih ravni sečne kisline (hiperurikemija).

Nastanek urina

Urin nastaja v nefronih ledvic v treh glavnih procesih:

• Filtracija: v glomerulusu se iz krvi filtrira plazma (brez večjih beljakovin), kar ustvarja prefiltrat.
• Reabsorpcija: v ledvičnih tubulih se iz filtrata aktivno in pasivno ponovno vsrkavajo potrebne snovi (voda, glukoza, ioni, aminokisline) nazaj v kri.
• Sekrecija: nekatere snovi (odpadni produkti, zdravila, ioni) se aktivno izločajo iz krvnih kapilar v tubule, da se izločijo z urinom.

Ta natančen proces zagotavlja, da telo obdrži homeostazo (ravnotežje tekočin in elektrolitov) ter hkrati odstrani odvečne in strupene snovi. Jetra sodelujejo pri pretvorbi amoniaka v manj toksično sečnino, ki jo nato izločijo ledvice.

Barva, količina in vonj

Barva urina je običajno od brezbarvne do rumene; rumeno barvo povzročajo ubrobilini, ki nastanejo pri razgradnji hemoglobina. Normalna dnevna količina urina pri zdravem odraslem človeku je običajno med približno 0,8 in 2 litra, odvisno od vnosa tekočin, okoljske temperature in telesne aktivnosti. Pri dehidraciji se proizvede manj in močnejše koncentriran (temnejše barve); ob večjem vnosu tekočin je urin svetlejši in bolj razredčen.

Vonj urina je lahko nevtralen, pri nekaterih živilih (npr. šparglji) ali zdravilih pa se lahko pojavi značilen vonj (šparglji sprožijo nastanek žveplovih spojin). Močan, kisli ali sladkast vonj lahko kaže na okužbo ali presnovne motnje (npr. ketoacidozo pri sladkorni bolezni).

Spremembe barve (rdečkasta ali rožnata zaradi krvi, temno rjava pri žolčnih barvilih, oranžna pri nekaterih zdravilih) ali motnost urina (bakterijska okužba, prisotnost celic ali kristalov) so signali, da je smiselno poiskati zdravniško oceno.

Kaj urin izloča

Z urinom se telo znebi številnih snovi, med najpogostejšimi so:

1. Dodatna voda — regulacija ravnotežja tekočin.
2. Dodatni elektroliti (soli) — natrij, kalij, kloridi, bikarbonat in drugi ioni.
3. Sečnina (telo je večinoma ne potrebuje; nastaja kot način izločanja dušika).
4. Droge in njihovi presnovki — mnoge zdravilne snovi in njihovi razgradni produkti so vodotopni in se izločajo z urinom.
5. Toksini (strupi v telesu) — ledvice izločajo predvsem vodotopne presnovke in številne tuje spojine; pomembno je vedeti, da se mnogi lipofilni toksini izločajo z žolčem v blato, medtem ko ledvice izločajo predvsem vodotopne produkte.

Pomen urina pri zdravstvenih preiskavah

Analiza urina (urinski test, "urinaliza") je enostavna, poceni in pogosto uporabljena diagnostična metoda. Z njo preverimo:

• barvo in prosojnost,
• specifično težo (koncentracijo),
• pH,
• prisotnost beljakovin (proteinurija),
• glukoze (glukozurija),
• ketonov (pri sladkorni bolezni ali postenju),
• hematurije (kri v urinu),
• leukocitov in nitritov (znaki bakterijske okužbe),
• mikroskopski pregled sedimenta (celice, bakterije, kristali, valjčki).

Urinski testi se uporabljajo tudi za testiranje nosečnosti (detekcija hormona hCG), spremljanje terapije, odkrivanje zlorabe drog in oceno delovanja ledvic.

Kdaj poiskati pomoč

Ob pojavu bolečin pri uriniranju, pogostega (polakisurija) ali zmanjšanega izločanja urina (oligurija ali anurija), krvavitve v urinu, nenavadne barve ali močnega neprijetnega vonja, vročine ali drugih znakov okužbe, je priporočljivo poiskati zdravnika. Ti simptomi lahko kažejo na okužbo sečil, ledvične kamne, vnetja ali resnejše motnje v delovanju ledvic.

Nekateri slengovski izrazi za urin so "pee" in "piss".

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je urin?

V: Katere snovi se odstranijo iz krvi in preidejo v urin?

V: Kaj daje urinu rumeno barvo?

V: Koliko vode proizvede dehidrirana oseba?

V: Koliko vode proizvede oseba, ki pije veliko vode?

V: Kateri slengovski izrazi za urin obstajajo?

Išči po črki