Semenovod (vas deferens) – anatomija, funkcija in pomen

Semenovod (vas deferens): podrobna anatomija, funkcija in pomen v moškem reproduktivnem sistemu — jasna razlaga, ključne značilnosti in klinični pomen za razumevanje sperme.

Semenovod (ali vas deferens) je kanal v moškem telesu, prisoten tudi pri drugih moških vretenčarjih. Njegova osnovna naloga je, da odvaja in prenese spermo iz semenčic proti penisu, kjer se med ejakulacijo izloči v sečnico.

Anatomija

Semenovod je para cevčastih struktur, ki povezujeta vsak nadmodek z notranjimi spolnimi kanali in tvorita del poti za premik semenčic. Vsaka cev je približno 30 cm dolga, poteka v sestavi semenčnice (spermatičnega kabla) skozi ingvinalni kanal v trebušno votlino, nato vzdolž lateralne stene male medenice in se pri spoju z izvodilcem žleze (semenovoda) združi z izvodilcem semenskih mešičkov v ejakulacijskimi kanali, ki se odpirajo v prostačni del sečnice.

Histologija in struktura stene

Stena semenovoda ima tri glavne plasti:

• Mucosa: notranja plast z valovito sluznico, obložena s psevdo-storčasto ali visokim cylindričnim epitelijem z mnogimi stereocilijami, ki pomagajo pri premiku in zadrževanju tekočin.
• Muscularis: obsežna plast gladkih mišic (notranja longitudinalna, srednja krožna in zunanja longitudinalna), ki omogoča peristaltične kontrakcije za potisk sperme.
• Adventicija: zunanja vezivna plast, ki vsebuje žile, živčne ovojnice in vezivno tkivo.

Funkcija

Glavne funkcije semenovoda so:

• Transport sperme: med ejakulacijo se gladke mišice v steni semenovoda ritmično skrčijo in potisnejo spermije proti penisu; ta gib se dopolni z iztisom sekretov iz semenskih mešičkov in prostate.
• Skladiščenje in kondicioniranje: semenovod lahko začasno shranjuje spermije in prispeva k njihovemu prehodnemu okolju, čeprav je glavna lokacija zorenja sperme nadmodek.
• Povezovalna vloga: združuje izvodila nadmodek in semenskih mešičkov ter jih usmerja v ejakulacijske kanale, s čimer omogoča mešanje semenčic s sekretom žlez.

Inervacija in prekrvavitev

Kontrakcije semenovoda nadzorujejo predvsem simpatikusi živčni centri iz inferiornega hipogastričnega plexusa. Žilna oskrba vključuje žile iz testikalne arterije in defenzne arterije (arteria deferentis), limfni odtok pa poteka v ledvične in notranje ilakalne vozle, odvisno od segmenta.

Klinični pomen

Semenovod ima pomembno vlogo v reproduktivni medicini in kirurgiji:

• Vazoektomija (vazektomija): kirurški poseg pri moški sterilizaciji, kjer se semenovod prekineta ali zapreta, da preprečita prehod sperme; postopek je učinkovit način kontracepcije, lahko pa včasih povzroči bolečine ali recidive (rekanalizacijo).
• Obstrukcija semenovoda: lahko povzroči moško neplodnost; vzroki so vnetja, operativne poškodbe, prirojene okvare ali tumorji. Diagnoza vključuje spermiogram, ultrazvočno slikanje in v nekaterih primerih vazoografijo.
• Prirojena odsotnost semenovodov (CBAVD): bilateralna odsotnost pogosto povezana s mutacijami gena CFTR in je pogost vzrok obstruktivne neplodnosti pri moških z normalnim spermatogenezo v testisih.
• Spermna granuloma in vnetje: pri poškodbah ali po vazektomiji lahko pride do zatrdlin, vnetij ali kronične bolečine.
• Kirurške rekonstrukcije: v primerih obstrukcije ali po vazektomiji je mogoča revazostomija (vazovazostomija) ali vasoepididimostomija, pogosto v kombinaciji z mikrokirurškimi tehnikami.
• Uporaba v ART: pri asistirani reprodukciji se lahko spermiji pridobivajo neposredno iz semenovoda ali nadmodeka za postopke IVF/ICSI, kadar je prehod v sečnico onemogočen.

Diagnostika in preiskave

Pri sumu na težave s semenovodom se uporabljajo:

• Analiza semena (spermiogram) za oceno prisotnosti in števila spermijev.
• Ultrazvok skrotuma za oceno strukture nadmodka, testisov in prisotnih obstrukcij.
• Transrektalni ultrazvok (TRUS) za pregled ejakulacijskih kanalov in prostečnega območja.
• Vazo(vaso)grafija ali kirurška ocena pri načrtovanju rekonstrukcije.

Išči po črki