Revmatoidni artritis (RA): definicija, vzroki, simptomi in zdravljenje

Revmatoidni artritis (RA) je resna, boleča in kronična (dolgotrajna) bolezen. Gre za avtoimunsko bolezen - bolezen, pri kateri imunski sistem telesa napada zdrave celice. Kadar ima oseba RA, njen imunski sistem napada sklepe in tkiva okoli sklepov v telesu. To povzroča različne težave, kot so:

• Kapsule okoli sklepov otečejo
• Telo proizvaja preveč sinovialne tekočine (posebne tekočine, ki naj bi blažila sklepe).
• V sinoviji se nabere trdo vlaknato tkivo (ki naj bi prav tako pomagalo blažiti sklepe).

Sčasoma lahko RA uniči sklepni hrustanec. Običajno sklepni hrustanec (povezan s sklepi) pokriva konce kosti, kjer se združujejo v sklepe. To preprečuje, da bi se kosti drgnile druga ob drugo. Če je sklepni hrustanec uničen zaradi RA, se kosti drgnejo druga ob drugo, kar je zelo boleče.

Nihče ne ve popolnoma, kaj je vzrok za nastanek RA, po nekaterih teorijah pa naj bi bili povezani s hormoni, okoljem, okužbami in geni. Zdravila ni, vendar so zdravniki določili načine, ki pomagajo upočasniti in zmanjšati vpliv bolezni. Verjetnost, da zbolijo za revmatoidnim artritisom, je pri ženskah dva- do trikrat večja kot pri moških. Večina primerov RA se pojavi pri ljudeh, starih od 25 do 55 let.

RA je okoli leta 1800 prvič prepoznal Dr. Augustin Jacob Landré-Beauvais.

Vzroki in dejavniki tveganja

RA nastane zaradi napačnega odziva imunskega sistema, natančen sprožilec pa ni vedno jasen. Med prepoznanimi dejavniki, ki povečajo tveganje ali vplivajo na nastanek, so:

• Genetska nagnjenost (npr. določeni tipi HLA genov, kot je HLA-DRB1).
• Okoljski dejavniki, na primer izpostavljenost dimu cigaret (kajenje močno poveča tveganje) in drugi toksini.
• Okužbe — nekatere bakterije ali virusi lahko sprožijo vnetni odziv pri genetsko dovzetnih ljudeh.
• Spol in hormoni — ženske so pogosteje prizadete; hormonski dejavniki lahko vplivajo na potek bolezni.

Znaki in simptomi

Tipični simptomi RA so:

• Simetrična bolečina in oteklina majhnih sklepov rok (MCP, PIP) in stopal; lahko so prizadeti tudi večji sklepi.
• Jutranja togost, ki traja običajno več kot 30–60 minut.
• Utrujenost, slabo počutje in občasno blaga vročina.
• Rdečina, občutljivost in zmanjšana gibljivost sklepov.
• V hujših primerih tvorba revmatoidnih vozličev (nodulov) pod kožo in deformacije sklepov.

Diagnoza

Diagnozo postavi zdravnik, običajno revmatolog, na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav in slikovnih preiskav:

• Laboratorijski testi: protitelesa (najpomembnejše so protitelesa proti cikličnemu citruliniranemu peptidu — anti-CCP — in revmatoidni faktor, RF), markerji vnetja (CRP, SE).
• Slikovne preiskave: rentgen, ultrazvok ali MRI pomagajo oceniti vnetje, erozije in poškodbe hrustanca.
• Hiter začetek simptomov in značilna razporeditev prizadetih sklepov skupaj z pozitivnimi testi običajno zadostujejo za diagnozo.

Zdravljenje

Cilj zdravljenja je zmanjšati vnetje, preprečiti poškodbe sklepov, omiliti bolečino in izboljšati kakovost življenja. Zdravljenje je pogosto kombinirano in prilagojeno posamezniku:

• DMARDs (sredstva, ki spreminjajo potek bolezni): metotreksat je pogosto prvo izbira; drugi vključujejo sulfasalazin, hydroksiklorokin in leflunomid. Ti zdravijo osnovno vnetje in preprečujejo napredovanje bolezni.
• Biološka zdravila: zdravila, ki ciljajo specifične imunske poti (npr. zaviralci TNF, zaviralci IL-6, rituksimab). Uporabljajo se, kadar osnovna terapija ni zadostna.
• JAK zaviralci: peroralna ciljna zdravila za primere, ki ne ustrezajo drugim terapijam.
• NSAID in kortikosteroidi: lajšajo bolečino in vnetje, pogosto uporabljeni za kratkoročno obvladovanje simptomov ali med začetkom zdravljenja z DMARD-i.
• Fizioterapija in delovna terapija: pomagata ohraniti gibljivost, moč in prilagoditi vsakodnevne aktivnosti ter uporabiti pripomočke za zaščito sklepov.
• Kirurški posegi: v napredovalih primerih lahko pride v poštev sinovektomija, korekcija deformacij ali zamenjava sklepov (endoproteza).

Preventiva in življenjski slog

• Opustitev kajenja je ena najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje tveganja in izboljšanje delovanja zdravil.
• Redna telesna aktivnost, ki krepi mišice in ohranja gibljivost sklepov (prilagojene vaje, plavanje, vadba za moč).
• Zdrava, uravnotežena prehrana in nadzor telesne teže zmanjšujeta obremenitev sklepov.
• Redni pregledi pri revmatologu in zgodnji začetek zdravljenja zmanjšata tveganje trajnih poškodb sklepov.
• Če načrtujete nosečnost ali ste noseči, se posvetujte z zdravnikom o varnosti zdravil (nekatere terapije so v času nosečnosti kontraindicirane).

Možni zapleti

RA je sistemska bolezen in lahko prizadene tudi druge organe. Možni zapleti vključujejo:

• Povečano tveganje za srčno-žilne bolezni (srčni infarkt, možganska kap).
• Osteoporoza in večje tveganje za zlome zaradi vnetja in nekaterih zdravil (npr. dolgotrajna uporaba kortikosteroidov).
• Vnetje organov (pljuča, oči, velika krvila) v napredovali bolezni.
• Povečano tveganje okužb, zlasti pri bolnikih na imunosupresivnem zdravljenju.

Pomembno

Če sumite na RA (npr. dolgotrajna jutranja togost, simetrična bolečina malih sklepov, otekanje), se čim prej naročite na pregled pri zdravniku ali revmatologu. Zgodnje odkrivanje in agresivno zdravljenje lahko preprečita trajne poškodbe sklepov in izboljšata dolgoročen izid.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je revmatoidni artritis?

V: Kateri so nekateri možni vzroki za RZP?

V: Kdo bo najverjetneje zbolel za RA?

V: Ali obstaja zdravilo za RA?

V: Kdaj je bila RA prvič prepoznana?

V: Kako RA vpliva na telo?

Išči po črki