Nadomestilo (psihologija)
V psihologiji je kompenzacija način, kako ljudje prikrijejo nekaj, česar ne zmorejo dobro, tako da nekaj drugega delajo zelo dobro. Morda se tega niti ne zavedajo. Kompenzacija lahko prikrije resnične ali namišljene težave ter osebno ali telesno manjvrednost. Vendar v resnici ne odpravi vzroka težave. Pozitivne kompenzacije lahko osebi pomagajo pri premagovanju težav. Negativne kompenzacije pa ne pomagajo in lahko težave celo poslabšajo.
Obstajata dve vrsti negativnega nadomestila:
- Prekomerna kompenzacija, pri kateri si oseba prizadeva pridobiti premoč. To vodi v željo po moči, prevladi, samospoštovanju in samovrednotenju.
- Premajhna kompenzacija, ki vključuje zahtevo po pomoči, povzroči pomanjkanje poguma in strah za življenje.
Znan primer prekomerne kompenzacije je pri ljudeh, ki doživljajo krizo srednjih let. V srednjih letih mnogim ljudem (zlasti moškim) primanjkuje energije za vzdrževanje psihološke obrambe, vključno s kompenzacijskimi dejanji.
Izvor
Alfred Adler, utemeljitelj individualne psihologije, je besedo kompenzacija uporabil v zvezi z občutki manjvrednosti. V svoji knjigi Study of Organ Inferiority and Its Physical Compensation (1907) je zapisal, da če se oseba počuti manjvredno (šibko), bo to (običajno) poskušala nadomestiti na drugem mestu.
Adler je to raziskoval na podlagi lastnih izkušenj. Bil je sramežljiv, a se je kljub temu prisilil, da je predaval.
Adler je to idejo kompenzacije "prenesel" tudi na psihično usposabljanje.
Kulturne posledice
Narcistični ljudje po teoriji kompenzacije skrivajo svoje občutke nizkega samospoštovanja tako, da:
- govoriti "zelo"
- kontaktiranje "zelo občudovanih" oseb.
Narcistični otroci poskušajo nadomestiti svoje ljubosumje in jezo s fantaziranjem o:
- moč
- lepota
- bogastvo
Christopher Lasch, ameriški zgodovinar in družbeni kritik, je v knjigi Kultura narcisizma (1979) zapisal, da je bila severnoameriška družba v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja narcistična. Narcistična družba:
- časti potrošnjo.
- strahovi pred odvisnostjo, staranjem in smrtjo.
Zato je "navdušen" nad slavo.
Potrošnja je lahko primer nadomestila (glej študijo Allison J. Pugh: From compensation to 'childhood wonder'). Primeri:
- uporaba blaga za posredovanje medčloveških odnosov.
- starši nadoknadijo "slabe" razmere (revščino, zlorabo ...), v katerih so živeli.
- starši nadoknadijo "slabe" razmere (ločitev, ...), ki so jih povzročili otrokom.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je nadomestilo v psihologiji?
O: Kompenzacija je način, kako ljudje nekaj, česar ne morejo dobro opraviti, prikrijejo s tem, da nekaj drugega delajo zelo dobro.
V: Ali se oseba lahko zaveda svoje kompenzacije?
O: Ne, oseba se morda sploh ne zaveda, da uporablja kompenzacijo.
V: Ali kompenzacija odpravi vzrok težave?
O: Ne, nadomestilo ne odpravi vzroka težave, temveč ga le prikrije.
V: Ali lahko pozitivne kompenzacije pomagajo osebi premagati težave?
O: Da, pozitivne kompenzacije lahko osebi pomagajo premagati težave.
V: Kateri sta dve vrsti negativne kompenzacije?
O: Dve vrsti negativnih kompenzacij sta prekomerna kompenzacija in premajhna kompenzacija.
V: Kaj je prekomerna kompenzacija?
O: O prekomerni kompenzaciji govorimo takrat, ko je cilj osebe pridobiti premoč, zaradi česar si želi moči, prevlade, samospoštovanja in samovrednotenja.
V: Kakšen je primer neuspešne prekomerne kompenzacije?
O: Primer neuspešne prekompenzacije lahko opazimo pri ljudeh, ki doživljajo krizo srednjih let, ko jim primanjkuje energije za vzdrževanje psihološke obrambe, vključno s kompenzacijskimi dejanji.
