Manija – kaj je, simptomi, vzroki in povezava z bipolarno motnjo

Manija: simptomi, vzroki in povezava z bipolarno motnjo. Prepoznajte znake, hipomanijo, tveganja ter načine pomoči in zdravljenja.

Manija je ena izmed oblik razpoloženja. Pogosto se pojavlja kot simptom različnih zdravstvenih težav ali duševnih bolezni. Osebo, ki doživlja obdobje manije, imenujemo manična oseba.

Ko so ljudje v maničnem stanju, imajo običajno veliko več energije kot navadno. Pogosto doživljajo intenzivna čustva, njihovo razpoloženje pa se lahko hitro spreminja — od zelo razigranega do razdražljivega.

Beseda "manija" izhaja iz grškega jezika (μανία pomeni manija). Izvira iz glagola μαίνομαι, kar pomeni "besniti" ali "biti zelo razburjen/jezen".

Manija je simptom in ne ločena bolezen. Lahko jo povzročijo številni dejavniki. Med pogostejšimi so zloraba prepovedanih drog, nekatera zdravila, presnovne in nevrološke bolezni, celo možganski tumorji. Najpogosteje pa se manija pojavi pri ljudeh z bipolarno motnjo, kjer se izmenjujejo obdobja manije in obdobja depresije.

Manija se lahko kaže v različnih stopnjah resnosti. Manj huda oblika, ki običajno ne povzroči veliko motenj v vsakdanjem življenju, se imenuje hipomanija. Huda manija lahko privede do psihotičnih simptomov, kot so halucinacije in blodnje, ter zahteva nujno zdravljenje.

V nekaterih primerih je hospitalizacija potrebna, da se prepreči škoda sebi ali drugim. Po drugi strani pa mnogi ljudje v maničnih ali hipomaničnih fazah poročajo o povečani ustvarjalnosti in umetniški nadarjenosti.

Tipični simptomi manije

• Vzhičeno, razširjeno ali izrazito razdražljivo razpoloženje
• Povečana energija in aktivnost
• Manjša potreba po spanju (oseba se znajde brez spanja več dni in se še vedno počuti polna energije)
• Povečano govorjenje, hitro menjanje tem (t. i. "tlačen govor")
• Pospešene misli ali občutek, da misli "letijo" (flight of ideas)
• Povečano samospoštovanje ali grandioznost
• Povečana impulzivnost: tvegano vedenje (nevarne vožnje, nepremišljene nakupe, rizični spolni odnosi)
• Distraktibilnost — težko ohraniti pozornost
• Motnje v presoji in socialnem vedenju, kar lahko povzroči težave v službi, odnosih ali zakonih

Kako ločimo manijo od hipomanije in od psihotičnih stanj

• Hipomanija: krajše trajanje (običajno najmanj 4 dni), blažja stopnja, ne povzroči izrazite socialne ali delovne disfunkcije in običajno ni psihotičnih simptomov.
• Manija: daljše trajanje (običajno vsaj 1 teden ali kadar je potrebna hospitalizacija), jasna motnja v delovanju ali socialnem življenju; lahko se pojavi psihotična vsebina (halucinacije, blodnje).
• Psihotični simptomi (halucinacije, blodnje) pomenijo hujše stanje in pogosto zahtevajo nujno medicinsko obravnavo.

Pogosti vzroki in sprožilci

• Bipolarna motnja (najpogostejši vzrok)
• Zloraba ali odtegnitev substanc (kokain, amfetamini, steroidni pripravki, alkohol, nekatera zdravila)
• Nepravilnosti v delovanju ščitnice (hipertiroidizem)
• Nevrološke bolezni ali poškodbe (vključno z možganskimi tumorji)
• Infekcije, sistemske bolezni ali spremembe v zdravilih
• Stresne življenjske spremembe ali pomanjkanje spanja

Kako poteka diagnostika

Diagnoza temelji na podrobni anamnestični oceni, opisu simptomov, trajanju in resnosti ter vplivu na vsakdanje življenje. Zdravnik bo vprašal o zgodovini duševnih bolezni v družini, uporabi substanc in zdravilih. Pogosto se opravi tudi fizični pregled in laboratorijski testi (krvna slika, ščitnični testi, toksikologija) ter po potrebi zobne ali nevrološke preiskave, včasih tudi CT ali MRI glave, da se izključijo organski vzroki.

Zdravljenje

Zdravljenje manije običajno vključuje kombinacijo zdravil in psihoterapije. Cilj je stabilizacija razpoloženja, odprava simptomov in preprečevanje ponovitev.

• Stabilizatorji razpoloženja: litij, valproat (valproinska kislina), karbamazepin so pogosto uporabljeni pri maniji.
• Antipsihotiki: sodobni antipsihotiki (npr. olanzapin, risperidon, klozapin, aripiprazol) se uporabljajo za hitro obvladovanje razdražljivosti, psihoze ali hude manije.
• Benzodiazepini: kratkoročno za zmanjšanje tesnobe in nespečnosti.
• Elektrokonvulzivna terapija (ECT): lahko je učinkovita pri hudih oblikah manije, zlasti če zdravila niso pomagala ali so prisotni psihotični simptomi.
• Psihoterapija in izobraževanje: kognitivno-vedenjska terapija, družinska terapija in psihoedukacija pomagajo prepoznati znake poslabšanja ter izboljšati skladnost z zdravljenjem.

Kdaj poiskati nujno pomoč

• Če je oseba nevarna sebi ali drugim
• Če so prisotni simptomi psihoze (halucinacije, blodnje)
• Če je oseba popolnoma izgubila stik z realnostjo ali ni sposobna skrbeti zase
• Če pride do hude zaspanosti ali nenadzorovanih telesnih težav v povezavi z zdravili

Tveganja in dolgoročne posledice

Nezdravljena manija lahko vodi do dolgoročnih težav: finančnih izgub zaradi impulzivnega vedenja, težav v odnosih in pri delu, pravnih težav in povečane nevarnosti samopoškodovanja ali samomora (še posebej, če se manija izmenjuje z depresijo). Z ustreznim zdravljenjem pa mnogi ljudje dosežejo stabilno stanje in izboljšajo kakovost življenja.

Samopomoč in podpora

• Redno jemanje predpisanih zdravil
• Vzdrževanje rednega spanja in urnika
• Izogibanje drog in alkoholu
• Učenje prepoznavanja zgodnjih znakov ponovitve ter priprava načrta z družino ali bližnjimi
• Pogovor s terapevtom ali vstop v podporno skupino

Če sumite na manijo pri sebi ali komu blizu, se obrnite na svojega zdravnika, psihiatra ali nujno medicinsko pomoč. Z ustrezno diagnozo in pravočasnim zdravljenjem je mogoče večino simptomov učinkovito obvladovati.

Simptomi

Najpogostejši simptomi manije so:

• evforično (zelo srečno) ali razdražljivo (zlahka se razdražite ali razjezite) razpoloženje.
• Zelo zgovoren. To vključuje zelo hitro govorjenje (govor pod pritiskom) in hitro preskakovanje z ene ideje na drugo (beg idej).
• neobičajna količina energije.
• Ne potrebujete spanja
• Zelo hiper

Drugi simptomi manije so lahko:

• hitenje misli, zaradi česar se oseba včasih ne more osredotočiti na nič drugega kot na svoje misli.
• impulzivno ravnanje (početje brez premisleka), na primer zapravljanje veliko denarja ali nevaren seks. Kadar so ljudje manični, se pogosteje izpostavljajo nevarnosti.
• Telesni simptomi, kot so potenje, hiter tempo in hujšanje.
• hiperseksualnost (želja po spolnosti veliko bolj kot običajno)
• Blodnje, kot so:
• Veličastne iluzije: Oseba verjame, da je zelo pomembna - na primer, da vse ve, da je slavna, vsemogočna ali zelo bogata.
• Iluzije o potencialu: Oseba verjame, da zmore stvari, ki jih v resnici ne zmore (na primer verjame, da lahko sama zgradi hišo, čeprav še nikoli ni ničesar zgradila).
• Blodnje o preganjanju: Oseba verjame, da jo drugi ljudje "lovijo" in ji namerno povzročajo težave.

Uradna diagnoza (DSM-5)

V Združenih državah Amerike se za diagnosticiranje duševnih bolezni uporablja knjiga, imenovana Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM), ki jo je izdalo Ameriško psihiatrično združenje. Po najnovejši različici DSM, DSM-5, ima oseba "manično epizodo", če je vse to res:

1. je oseba sedem dni ali več nenavadno evforična ali razdražljiva.
2. Spremembe razpoloženja niso posledica prepovedanih drog, zdravil ali bolezni.
3. Manija osebe je:
1. jim povzroča očitne težave na delovnem mestu, v družini ali s prijatelji; ALI
2. da postanejo psihotični; ALI
3. zaradi česar so nevarni sebi ali drugim.

Poleg tega mora oseba imeti tri ali več od teh simptomov:

1. previsoko samospoštovanje ali grandioznost (oseba ima občutek, da je zelo pomembna in posebna).
2. Za počitek potrebuje le malo spanca
3. oseba je bolj zgovorna kot običajno ali se ji zdi, da mora nenehno govoriti (govor pod pritiskom).
4. skakanje z ene ideje na drugo ali občutek, da misli begajo.
5. Povečanje "ciljno usmerjene dejavnosti", kot je prevzemanje novih velikih projektov, ali "psihomotorična agitiranost" (veliko gibanja, nezmožnost mirnega sedenja).
6. lahka raztresenost (oseba zlahka usmeri pozornost na stvari, ki niso pomembne).
7. veliko dejavnosti, pri katerih obstaja veliko tveganje, da se bodo končale slabo (na primer zapravljanje veliko denarja, spolne pustolovščine).

Uradna diagnoza (ICD-10)

ICD-10 je sistem Svetovne zdravstvene organizacije za razvrščanje zdravstvenih težav. V njem je manična epizoda opisana na naslednji način:

• Oseba je evforično razpoložena in se lahko spreminja od veselega in brezskrbnega razpoloženja do "skoraj neobvladljivega vznemirjenja".
• Oseba ima nenavadno veliko energije in se vedno ukvarja s kakšno dejavnostjo.
• Zdi se, da mora oseba nenehno govoriti.
• Zdi se, da oseba ne potrebuje spanja
• Oseba ne more biti pozorna na nič in jo zlahka zmoti.
• Oseba se pogosto počuti zelo pomembno, je veliko bolj samozavestna kot običajno in ima nerazumne predstave o tem, kaj lahko stori (na primer, zdi se ji, da je nič ne more ustaviti, da bi dosegla, kar si želi).
• Oseba nima običajnih socialnih zadržkov (občutka za to, kaj je prav in primerno početi v družbi drugih ljudi). To lahko vodi do neprimernega, nepremišljenega in za osebo nenavadnega vedenja.

Bolniki z blodnjami o veličini lahko napačno mislijo, da so veliko močnejši, kot so v resnici.


Demi Lovato, pevka, igralka in pisateljica, ki je povedala, da ima bipolarno motnjo

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je manija?

V: Kako bi opisali osebo z manijo?

V: Kaj pomeni beseda manija v grščini?

V: Ali je manija sama po sebi bolezen?

V: Kaj lahko povzroči manijo?

V: Ali je lahko manija različno huda?

Išči po črki