Myers-Briggsov indikator tipov MBTI – definicija, psihologija in 16 tipov

Myers-Briggsov indikator tipa (MBTI) je sklop vprašanj, ki temeljijo na psihologiji. Z odgovarjanjem na vprašanja lahko ljudje spoznajo, kako se odločajo. Spoznajo lahko tudi, kako gledajo na svet. Po odgovoru na vprašanja v indikatorju Myers-Briggsovih tipov se ljudje uvrstijo v eno od šestnajstih skupin. Te skupine temeljijo na teorijah Carla Gustava Junga iz njegove knjige Psihološki tipi (1921).

Katharine Cook Briggs in njena hči Isabel Briggs Myers sta prvi sklop vprašanj pripravili med drugo svetovno vojno. Sklop vprašanj je bil narejen v pomoč ženskam, ki so se prvič zaposlile. Katharine Cook Briggs in Isabel Briggs Meyers sta menili, da bo sklop vprašanj pomagal ženskam, da bodo srečnejše in bodo bolje delale. Iz niza vprašanj je nastal indikator Myers-Briggsovih tipov. MBTI, ki ga uporabljamo danes, je bil ustvarjen leta 1962.

Čeprav obstaja šestnajst vrst, je navedeno, da ni najboljše vrste. Vsi tipi so enakovredni.

Osnovna struktura in štiri dimenzije

MBTI opisuje osebnost z uporabo štirih dvočlenskih dimenzij. Vsaka dimenzija ima dve skrajnosti (dihotomiji) in rezultat testa je kombinacija štirih črk, na primer INTJ ali ESFP. Dimenzije so:

• Ekstravertnost (E) / Introvertnost (I) – od kod oseba črpa energijo: iz stikov z ljudmi in zunanjih dogodkov ali iz notranjih misli in samote.
• Senzorično zaznavanje (S) / Intuicija (N) – kako oseba zbira informacije: preko konkretnih čutnih podatkov in dejstev ali preko vzorcev, pomenov in možnih prihodnosti.
• Misel (T) / Čustvo (F) – kako oseba sprejema odločitve: bolj na podlagi logike in objektivnih kriterijev ali na podlagi vrednot in občutkov drugih.
• Presojanje (J) / Percepcija (P) – kako oseba ureja zunanji svet: raje organizirano in načrtovano ali prilagodljivo in odprto za nove možnosti.

Kaj pomeni posamečna štirimestna oznaka

Vsaka od šestnajstih kombinacij črk opisuje splošen slog mišljenja, vedenja in odločanja, ne pa fiksne ali neizogibne lastnosti. Tip je lahko v različnih situacijah izražen različno in se skozi življenje spreminja. MBTI torej ponuja okvir za razumevanje prednostnih načinov, ne dokončno diagnozo.

Kratek pregled 16 tipov

Spodaj so navedeni tipi kot orientacija (vsak opis je poenostavljen):

• ISTJ – odgovoren, praktičen, zanesljiv, osredotočen na dejstva in dolžnost.
• ISFJ – skrben, predan, pozoren na potrebe drugih, zvest tradiciji.
• INFJ – vizionar, idealist, globoko empatičen in usmerjen k vrednotam.
• INTJ – strateški, samostojen, analitičen, osredotočen na dolgoročne cilje.
• ISTP – praktičen mojster, prilagodljiv, deluje dobro v konkretnih tehničnih situacijah.
• ISFP – miren, estetsko naravnan, cenijo osebno svobodo in izkušnje.
• INFP – idealist, ustvarjalen, vodijo jih notranje vrednote in pomen.
• INTP – radoveden analitik, išče razumevanje sistemov in teorij.
• ESTP – energičen, neposreden, uživa v praksi in izzivih.
• ESFP – družaben, sproščen, usmerjen v sedanji trenutek in izkušnje.
• ENFP – entuziastičen, ustvarjalen, išče možnosti in povezave med idejami.
• ENTP – iznajdljiv, argumentativen, uživa v novih idejah in reševanju problemov.
• ESTJ – organiziran vodja, praktiken, osredotočen na učinkovito izvedbo.
• ESFJ – skrbnik skupine, priljuden, skrbi za harmonijo in potrebe drugih.
• ENFJ – voditelj z empatijo, spodbuja rast drugih in organizira ljudi okoli ciljev.
• ENTJ – odločilen strateški vodja, usmerjen k doseganju rezultatov.

Kako poteka test in interpretacija

MBTI običajno poteka kot vprašalnik z naborom izjav, kjer udeleženec izbere, katera trditev mu bolj ustreza. Rezultat poda štiri črke, včasih tudi stopnje preference (npr. močna ali šibka preference za določeno stran). Pomembno je razumeti, da gre za orodje za samospoznavanje in komunikacijo — interpretacije naj dajejo splošne smernice, ne stroge sodbe.

Uporaba in prednosti

• Karierno svetovanje in izbira poklica: MBTI lahko pomaga razumeti, katere vrste okolij in nalog posamezniku ustrezajo.
• Timskega dela: razumevanje tipov lahko izboljša komunikacijo in razporejanje vlog v skupinah.
• Osebni razvoj: spodbuja samorefleksijo in boljše razumevanje načinov odločanja ter medosebnih razlik.

Kritike in omejitve

MBTI je zelo priljubljen, vendar ima tudi številne kritike z vidika znanstvene psihometrije:

• Omejena zanesljivost (test–ponovni test): pri nekaterih ljudeh se lahko tip spremeni ob ponovnem izpolnjevanju.
• Vprašljiva prediktivna moč: MBTI ne napoveduje nujno uspešnosti pri delu ali življenjskega zadovoljstva.
• Binarnost dimenzij: model deli osebnost na dve skrajnosti, čeprav je v resnici veliko lastnosti bolj kontinuiranih.
• Možnost placebo oziroma Barnum efekta: ljudje v splošnih opisih pogosto prepoznajo same sebe, tudi če so opisi zelo široki.

Priporočila za odgovorno uporabo

MBTI je lahko koristen pripomoček, če ga uporabljamo kot izhodišče za pogovor in samorefleksijo, ne pa kot edino merilo za odločitve o zaposlovanju, diagnozah ali trajnih ocenah osebnosti. Če želite globlji ali klinični vpogled v osebnost, je bolje uporabiti uveljavljene psihološke teste s trdnejšo empirično podlago in se posvetovati s strokovnjakom.

Če povzamemo: MBTI ponuja jezik za razumevanje različnih načinov doživljanja sveta in odločanja, vendar ga je treba uporabljati kritično in zavedajoč se njegovih omejitev.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Myers-Briggsov indikator tipa?

V: V koliko skupin se uvrstijo ljudje, ki so odgovorili na vprašanja v indikatorju Myers-Briggsovega tipa?

V: Kdo je med drugo svetovno vojno pripravil prvi sklop vprašanj?

V: Kakšen je bil namen oblikovanja prvega sklopa vprašanj?

V: Kdaj je bil ustvarjen Myers-Briggsov indikator tipa, ki ga uporabljamo danes?

V: Ali obstaja najboljši tip v Myers-Briggsovem indikatorju tipa?

V: Na čigavih teorijah je temeljil sistem šestnajstih skupin?

Išči po črki