Demenca
Demenca je skupina bolezni s simptomi, ki vplivajo na način razmišljanja in medsebojne interakcije. Pogosto je lahko povezana z boleznijo ali poškodbo možganov. Zelo pogosto so prizadeti kratkotrajni spomin, um, govor in motorične sposobnosti. Nekatere oblike demence povzročijo spremembo osebnosti obolelega. Oseba, ki trpi za demenco, izgubi določene spretnosti in znanje, ki jih je že imela. To je glavna razlika v primerjavi z drugimi boleznimi, ki prizadenejo um. Ljudje, ki imajo težave z učenjem ali nižjo inteligenco, ne bodo nikoli pridobili določenih spretnosti, ljudje z demenco pa bodo izgubili spretnosti, ki so jih že pridobili. Demenca je pogostejša pri starejših ljudeh, vendar lahko prizadene tudi mlajše. Nekatere oblike demence je mogoče do neke mere zdraviti. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja od 50 do 60 odstotkov vseh primerov. Druge vrste vključujejo vaskularno demenco in demenco z levimi telesi.
Med znanimi osebami, ki so zbolele za demenco, sta čilski voditelj Augusto Pinochet in borka za državljanske pravice Rosa Parks.
Pri ljudeh, pri katerih se poslabšajo naslednji znaki, lahko pride do demence:
- Sposobnost odločanja
- Sodba
- Orientacija v času in prostoru
- Reševanje problemov
- Verbalna komunikacija
Vedenjske spremembe lahko vključujejo:
- Prehranjevanje
- oblačenje (morda bo potrebna pomoč)
- Interesi
- rutinske dejavnosti (morda ne bo mogel opravljati gospodinjskih opravil).
- osebnost (neprimerni odzivi, pomanjkanje čustvenega nadzora)
Nekatere vrste demence so reverzibilne. To pomeni, da je škodo mogoče odpraviti. Druge vrste so nepopravljive. To pomeni, da jih ni mogoče odpraviti. Nepovratno demenco običajno povzroči neozdravljiva bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen.
Med reverzibilne vzroke demence spadajo tudi difuzne aksonske poškodbe po poškodbah glave ali možganov, medicinsko znane kot travmatske poškodbe možganov.
Creutzfeldt-Jakobova bolezen povzroča demenco, ki se poslabša hitro, v nekaj tednih ali mesecih, povzročajo pa jo prioni. druge oblike, kot sta encefalopatija ali delirij, se lahko razvijejo razmeroma počasi, v več letih.
Dva glavna vzroka demence sta Alzheimerjeva bolezen in multiinfarktna bolezen. Drugi vzrok so tumorji, povezani z gliomom. Alkoholna demenca je včasih povezana s sindromom Wernicke-Korsakoff in je posledica dolgotrajne ali nenadzorovane zlorabe alkohola.
Možni presnovni vzroki so na primer odpoved jeter ali ledvic ter kronični subduralni hematom. Drugi možni vzroki so lahko okužbe možganov z boleznimi, kot je meningitis, ki v nekaterih primerih privede do virusnega encefalitisa toksičnost zdravil (npr. antikonvulzivov). V nedavnem poročilu časopisa Science Daily piše, da so raziskovalci Univerze v Bergnu na Norveškem odkrili povezavo med zdravjem ustne votline in Alzheimerjevo boleznijo. Wernicke-Korsakoffov sindrom je demenca, ki jo povzroča alkoholizem.
Auguste, bolnik, ki ga je Alois Alzheimer leta 1901 uporabil za opis Alzheimerjeve bolezni. Alzheimerjeva bolezen je pogosto povezana z demenco.
Sorodne strani
- Alzheimerjeva bolezen
- Vaskularna demenca
- Meningitis
- Encefalitis
- Primarni limfom osrednjega živčevja
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je demenca?
O: Demenca je skupina bolezni, ki vplivajo na način razmišljanja in medsebojnega delovanja ljudi, kar je lahko povezano z boleznijo ali poškodbo možganov. Pogosto prizadene kratkoročni spomin, um, govor in motorične sposobnosti ter lahko povzroči spremembe v osebnosti.
V: Kdo bo najverjetneje zbolel za demenco?
O: Demenca je pogostejša pri starejših ljudeh, vendar lahko prizadene tudi mlajše. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja od 50 do 60 odstotkov vseh primerov.
V: Kateri so nekateri simptomi, povezani z demenco?
O: Simptomi, povezani z demenco, so slabša sposobnost odločanja, presoje, orientacije v času in prostoru, reševanja problemov in verbalnega sporazumevanja. Vedenjske spremembe lahko vključujejo težave s prehranjevanjem, težave pri oblačenju (potreba po pomoči), pomanjkanje zanimanja za dejavnosti, v katerih so včasih uživali, in težave pri opravljanju gospodinjskih opravil.
V: Ali obstajajo oblike demence, ki jih je mogoče odpraviti?
O: Da - nekatere vrste demence so reverzibilne, kar pomeni, da je škodo mogoče odpraviti. Med reverzibilnimi vzroki so lahko difuzne aksonske poškodbe po poškodbah glave ali možganov (medicinsko znane kot travmatske poškodbe možganov) ali Creutzfeldt-Jakobova bolezen, ki jo povzročajo prioni.
V: Kateri so nekateri znani vzroki nepovratne demence?
O: Nepovratno demenco običajno povzroči neozdravljiva bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen ali multiinfarktna bolezen (posledica več možganskih kapi). Drugi znani vzrok so tumorji, povezani z gliomom, in zloraba alkohola, ki povzroči Wernicke-Korsakoffov sindrom. Možni presnovni vzroki so odpoved jeter ali ledvic, kronični subduralni hematom, možganska okužba, kot je meningitis, ki vodi v virusni encefalitis, toksičnost antikonvulzivnih zdravil in slabo ustno zdravje po nedavnih raziskavah na Univerzi v Bergnu na Norveškem.
V: Ali je za bolnike z demenco na voljo kakšno zdravljenje?
O: Nekatere oblike demence je mogoče do neke mere zdraviti, čeprav je to odvisno od vrste demence - ali je reverzibilna ali ireverzibilna - in od vzroka oziroma vzrokov, ki jo povzročajo.
