Demenca: prepoznavanje, vzroki, vrste in zdravljenje

Demenca je skupina bolezni s simptomi, ki vplivajo na način razmišljanja in medsebojne interakcije. Pogosto je lahko povezana z boleznijo ali poškodbo možganov. Zelo pogosto so prizadeti kratkotrajni spomin, um, govor in motorične sposobnosti. Nekatere oblike demence povzročijo spremembo osebnosti obolelega. Oseba, ki trpi za demenco, izgubi določene spretnosti in znanje, ki jih je že imela. To je glavna razlika v primerjavi z drugimi boleznimi, ki prizadenejo um. Ljudje, ki imajo težave z učenjem ali nižjo inteligenco, ne bodo nikoli pridobili določenih spretnosti, ljudje z demenco pa bodo izgubili spretnosti, ki so jih že pridobili. Demenca je pogostejša pri starejših ljudeh, vendar lahko prizadene tudi mlajše. Nekatere oblike demence je mogoče do neke mere zdraviti. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja od 50 do 60 odstotkov vseh primerov. Druge vrste vključujejo vaskularno demenco in demenco z levimi telesi.

Med znanimi osebami, ki so zbolele za demenco, sta čilski voditelj Augusto Pinochet in borka za državljanske pravice Rosa Parks.

Kako prepoznamo demenco

Demenca se kaže kot večje in trajnejše poslabšanje različnih kognitivnih funkcij. Pri ljudeh, pri katerih se poslabšajo naslednji znaki, lahko pride do demence:

• Sposobnost odločanja
• Sodba
• Orientacija v času in prostoru
• Reševanje problemov
• Verbalna komunikacija

Vedenjske spremembe lahko vključujejo:

• Spremembe v prehranjevanju
• Težave pri oblačenju (morda bo potrebna pomoč)
• Izguba interesov
• Motnje pri rutinskih dejavnostih (morda ne bo mogel opravljati gospodinjskih opravil)
• Spremembe osebnosti (neprimerni odzivi, pomanjkanje čustvenega nadzora)

Vrste in vzroki demence

Nekatere vrste demence so reverzibilne. To pomeni, da je škodo mogoče odpraviti, če se odkrije in zdravi osnovni vzrok. Druge vrste so nepopravljive in jih ni mogoče povrniti; te običajno povzročijo neozdravljive bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen.

Med reverzibilne vzroke demence spadajo tudi difuzne aksonske poškodbe po poškodbah glave ali možganov, medicinsko znane kot travmatske poškodbe možganov. Takšne poškodbe lahko povzročijo začasne ali trajnejše kognitivne motnje, odvisno od resnosti in zdravljenja.

Creutzfeldt-Jakobova bolezen povzroča demenco, ki se poslabša hitro, v nekaj tednih ali mesecih, povzročajo pa jo prioni. Druge oblike, kot sta encefalopatija ali delirij, se lahko razvijejo razmeroma počasi, v več letih.

Dva glavna vzroka demence sta Alzheimerjeva bolezen in multiinfarktna bolezen (vaskularna demenca). Drugi vzrok so tumorji, povezani z gliomom. Alkoholna demenca je včasih povezana s sindromom Wernicke-Korsakoff in je posledica dolgotrajne ali nenadzorovane zlorabe alkohola.

Možni presnovni vzroki so na primer odpoved jeter ali ledvic ter kronični subduralni hematom. Drugi možni vzroki so lahko okužbe možganov z boleznimi, kot je meningitis, ki v nekaterih primerih privede do virusnega encefalitisa ali toksičnosti zdravil (npr. antikonvulzivov). V nedavnem poročilu časopisa Science Daily piše, da so raziskovalci Univerze v Bergnu na Norveškem odkrili povezavo med zdravjem ustne votline in Alzheimerjevo boleznijo. Wernicke-Korsakoffov sindrom je demenca, ki jo povzroča alkoholizem.

Diagnoza

Diagnoza demence temelji na kombinaciji klinične ocene, testov kognitivnih sposobnosti in diagnostičnih preiskav:

• Podroben razgovor o simptomih in spremembah v vsakdanjem delovanju.
• Neuropsihološki testi za oceno spomina, pozornosti, jezika in izvršilnih funkcij.
• Laboratorijske preiskave krvi (za izključitev presnovnih ali endokrinih vzrokov).
• Neurološki pregled in slikovne preiskave možganov (CT ali MRI) za iskanje poškodb, tumorjev ali znakov vaskularne bolezni.
• Dodatne preiskave (EEG, lumbalna punkcija) po potrebi.

Zdravljenje in obvladovanje

Za zdaj nekatere oblike demence ni mogoče pozdraviti, vendar obstajajo ukrepi, ki lahko upočasnijo napredovanje ali izboljšajo kakovost življenja:

• Farmakološko zdravljenje: zaviralci holinesteraze (pri Alzheimerjevi bolezni) in memantin za zmerno do hudo obliko; zdravila za obvladovanje simptomov (npr. motnje spanja, depresija, agitacija).
• Zdravljenje vzrokov, če so reverzibilni (npr. ustrezno zdravljenje infekcij, korekcija presnovnih motenj, odstranitev subduralnega hematoma).
• Obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja (zdravljenje povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, prenehanje kajenja) zlasti pri vaskularni demenci.
• Nefarmakološki ukrepi: kognitivna stimulacija, fizična dejavnost, socialna vključenost, prilagoditev okolja za boljšo varnost in samostojnost.
• Podpora skrbnikom: izobraževanje, svetovanje in vključevanje v podporne skupine sta ključna za zagotavljanje primerne oskrbe.

Prognoza

Potek bolezni je zelo različen: nekatere demence se poslabšujejo počasi skozi leta (npr. Alzheimerjeva bolezen), druge pa hitro (npr. Creutzfeldt-Jakobova bolezen). Pri nekaterih vzrokih (npr. metabolične motnje ali toksikologija zdravil) se lahko stanje izboljša, če se vzrok odkrije in odstrani.

Preprečevanje in priporočila

Čeprav ni zagotovljenega načina za popolno preprečitev demence, lahko nekatere spremembe življenjskega sloga zmanjšajo tveganje ali pomagajo upočasniti napredovanje:

• Redna telesna dejavnost in zdrava prehrana (npr. mediteranska dieta).
• Kontrola krvnega tlaka, holesterola in sladkorne bolezni.
• Ohranjanje socialnih stikov in duševna dejavnost (učenje, branje, igre, hobiji).
• Pravilno zdravljenje in nadzor kroničnih bolezni ter odgovorna raba alkohola in zdravil.
• Redni zobozdravstveni pregledi — raziskave kažejo povezave med zdravjem ustne votline in tveganjem za nekatere oblike demence.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Obrnite se na zdravnika, če opazite trajne ali napredujoče spremembe spomina, govora, orientacije, vedenja ali zmožnosti opravljanja vsakodnevnih opravil. Ugodnejši izid je možen, če se vzroki odkrijejo zgodaj in se pravočasno ukrepa.

Če imate vprašanja o simptomih ali oskrbi osebe z demenco, se posvetujte z družinskim zdravnikom ali specialistom (nevrologom, geriatrom ali psihiatrom), ki bo lahko predpisal ustrezne preiskave in zdravljenje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je demenca?

V: Kdo bo najverjetneje zbolel za demenco?

V: Kateri so nekateri simptomi, povezani z demenco?

V: Ali obstajajo oblike demence, ki jih je mogoče odpraviti?

V: Kateri so nekateri znani vzroki nepovratne demence?

V: Ali je za bolnike z demenco na voljo kakšno zdravljenje?

Išči po črki