Difuzna aksonska poškodba možganov (DAI): definicija, simptomi, prognoza

Difuzna aksonska poškodba (DAI): definicija, simptomi, prognoza — prepoznajte znake, stopnje resnosti, tveganje za komo in možnosti okrevanja po travmi možganov.

Difuzna aksonska poškodba (pogosto skrajšano DAI) je ena najpogostejših oblik travmatske poškodbe možganov. Pri mnogih travmah je poškodba osredotočena na eno področje možganov, pri difuzni aksonski poškodbi pa se poškodba pojavi razpršeno po večjem delu možganov, predvsem v beli snovi. DAI je eden glavnih vzrokov za dolgotrajno nezavest in trajno vegetativno stanje po poškodbi glave; pojavi se v približno polovici vseh primerov hude poškodbe glave.

Patofiziološko gre za poškodbo aksonov (vlaken, ki povezujejo živčne celice) zaradi rotacijskih in škarjastih sil ob sunkovitem premiku glave. Te sile povzročijo raztezanje in strganje aksonalne citoskeletne strukture, kar vodi do otekanja aksona, motenj transporta znotraj njega in sčasoma do prerezanja ali odmiranja aksona (sekundarna aksotomatija). Posledice so lahko takojšnje in/ali odložene, ker biokemični procesi in vnetne spremembe nadaljujejo poškodbo tudi po primarnem udarcu.

Klinična slika in simptomi

DAI se lahko kaže v različnih stopnjah resnosti, od zelo blage do zelo hude. Pretres možganov (kontuzija brez trajnih sprememb) se pogosto obravnava kot blaga oblika DAI. Pri hujši DAI so značilni:

• takojšnja izguba zavesti ali koma;
• dolgotrajna nezmožnost prebuditi se (v hujših primerih več kot 90 % bolnikov z izredno hudo DAI ostane v globoki nezavesti ali ne doseže popolne zavesti);
• kognitivne motnje: slabša pozornost, spomin, izvršilne funkcije, počasnejše mišljenje;
• spremenjena govorica, težave s prognozo in orientacijo;
• motorične motnje: šibkost, spastičnost, zaprta ali nekoordinarna gibanja;
• vidne motnje, izguba čutil ali okvare zavesti v različnih stopnjah;
• pri nekaterih bolnikih lahko nastane trajno vegetativno stanje ali minimalno zavestno stanje.

Diagnoza

V akutni fazi je prvo merilo klinično (ocena zavesti, dihanje, srčni utrip, med drugim po sistemu Glasgow Coma Scale). Standardna CT-slikanja (računalniška tomografija) so pomembna za izključitev krvarenja, zlomov lobanje in velikih lezij, vendar so lahko pri DAI v začetku normalna ali pokažejo šibke nepravilnosti.

Magnetna resonanca (MRI), zlasti sekvence, kot so FLAIR, T2*, SWI (susceptibility-weighted imaging) in difuzijsko-utežene slike, je občutljivejša za odkrivanje razpršenih mikrokrvavitev in poškodb bele snovi. Napredne tehnike, kot je difuzijska tenzorska magnetna resonanca (DTI), lahko pokažejo spremembe v integriteti aksonov in so uporabne za oceno obsega poškodbe in napovedovanje izida.

Zdravljenje v akutni fazi

Ne obstaja zdravljenje, ki bi neposredno "popravilo" prerezane aksonalne povezave. Zato je osrednji pristop podporno-nujenniški in usmerjen v preprečevanje dodatnih poškodb:

• stabilizacija ogroženih življenjskih funkcij (ABCD: dihanje, kri, itd.);
• nadzor intrakranialnega tlaka (ICP) in preprečevanje hipoksije ter hipotenzije, ki poslabšata možganske poškodbe;
• kirurški posegi so redko indicirani izključno zaradi DAI, so pa potrebni, če so prisotna večja krvarenja ali druge revizijske poškodbe;
• podpora prehrani, preprečevanje okužb in zdravila za nadzor napadov ali simptomov.

Rehabilitacija

Pomemben del zdravljenja po stabilizaciji je zgodnja in dolgotrajna rehabilitacija, ki vključuje:

• fizioterapijo za obnovo gibljivosti in moči;
• delovno terapijo za samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih;
• govorno-jezikovno terapijo pri težavah z govorom in požiranjem;
• nevropsihološko rehabilitacijo za kognitivne in vedenjske motnje;
• socialno in podporno svetovanje za bolnika in družino, vključno z načrtovanjem dolgotrajne oskrbe.

Prognoza

Izid po DAI je zelo odvisen od resnosti poškodbe, lokusa in razpona poškodb, starosti bolnika, začetnega nevrološkega stanja in časa, dokler se bolnik prebuja. Nekateri pomembni napovedni dejavniki so čas trajanja kome, odziv zenic na svetlobo, začetna ocena po Glasgow Coma Scale in obseg lezij na MRI. Pri zelo hudi DAI je napoved slaba — mnogi bolniki ostanejo v dolgotrajni nezavesti ali ne dosegajo prejšnje funkcionalne ravni — vendar obstajajo tudi primeri delnega ali sorazmerno dobrega okrevanja skozi mesece in leta po poškodbi.

Preprečevanje

• uporaba varnostnih pasov v vozilih, otroških sedežev in čelad pri športih in delu, kjer obstaja tveganje;
• ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših (prilagoditev doma, dobra razsvetljava, redna vadba za ravnotežje);
• izobraževanje o varnem ravnanju v prometu in pri športu.

Osebe s tovrstnimi poškodbami pogosto padejo v komo; v hujših primerih številne študije navajajo, da bolniki dolgo ostanejo nezavestni in da se okrevanje lahko omeji. Tisti, ki se prebudijo, pogosto ostanejo močno oslabljeni in potrebujejo obsežno rehabilitacijo ter podporo družine in zdravstvenega tima.

Čeprav ni enotnega zdravila za obnavljanje aksonov, napredek v diagnostiki (MRI, DTI) in v rehabilitacijskih pristopih izboljšuje zmožnost prilagajanja in kakovost življenja mnogih bolnikov. Pomembno je zgodnje prepoznavanje, stabilna akutna oskrba in individualiziran rehabilitacijski načrt.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je razpršena aksonska poškodba?

V: Kateri del možganov je najbolj prizadet pri difuzni aksonalni poškodbi?

V: Kako se difuzna aksonska poškodba razlikuje od drugih vrst travmatskih poškodb možganov?

V: Kakšna je pogostost difuzne aksonske poškodbe pri hudih poškodbah glave?

V: Kakšen je vpliv difuzne aksonske poškodbe na bolnike?

V: Ali se lahko difuzna aksonska poškodba pojavi v blažjih oblikah?

V: Kako je pretres možganov povezan z difuzno aksonsko poškodbo?

Išči po črki