Clostridium difficile (C. diff): bakterija, okužbe in kolitis

Clostridium difficile (C. diff): simptomi, zdravljenje in preprečevanje okužb ter kolitisa — vodnik za bolnišnice, domove za ostarele in skrbnike.

Avtor: Leandro Alegsa

17-11-2025 19:31

Clostridium difficile je vrsta bakterije. Pogosto jo imenujemo C. diff (izgovori se "see diff"). Je grampozitivna bakterija, ki spada v rod Clostridium.

C. diff lahko živi v debelem črevesu, ne da bi povzročal kakršne koli težave. Približno 2-5 % odraslih ima v debelem črevesu C. diff. Vendar pa pri nekaterih ljudeh C. diff povzroči resno bolezen. Pri teh ljudeh se bakterije v debelem črevesu nenadzorovano razrastejo. Bakterije napadajo sluznico črevesja. To povzroči težavo, imenovano kolitis zaradi C. diff. Kolitis je vnetje (oteklina) debelega črevesa.

Okužba s C. diff je vse pogostejša v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih zdravstvenih ustanovah. Samo v Združenih državah Amerike zaradi nje vsako leto umre približno 14.000 ljudi.

Kako se prenaša in zakaj je problematična

C. difficile se širi po fekalno-oralni poti. Bakterija tvori spore, ki so zelo odporne na okoljske vplive, sušenje in mnoge razkužilne snovi. Spore lahko ostanejo na površinah (ročaji, postelje, sanitarije) dolgo časa in jih lahko prenašajo roke zdravstvenega osebja ali obiskovalcev. Ker spore prenesejo tudi hrana ali kontaminirane roke, so bolnišnice in domovi za ostarele posebej prizadeti.

Kdo je v večjem tveganju

Uživanje širokospektralnih antibiotikov (čeprav niso vsi antibiotiki enako tvegani) — antibiotiki lahko porušijo normalno črevesno mikrobioto in omogočijo razrast C. diff.
Bivanje v bolnišnici ali domovih za ostarele, pogosti stiki z zdravstvenimi ustanovami.
Starost nad 65 let, oslabljen imunski sistem, resne kronične bolezni.
Uporaba zaviralcev kisline (PPI), predhodne operacije prebavil ali hranilne sonde v črevesju.

Simptomi

Najpogostejši znak okužbe je vodnata driska (lahko večkrat na dan). Drugi simptomi vključujejo:

bolečine v trebuhu in krči,
zvišana telesna temperatura,
slabost in izguba teka,
v hujših primerih krvav ali sluzast iztrebek, znaki dehidracije, zelo visoka vrednost belih krvnih celic (levkocitoza).

Pri nekaterih bolnikih se razvije hud vnetni proces — toksikalen megakolon, perforacija črevesja in sepse, ki lahko ogrozijo življenje.

Diagnoza

Diagnoza temelji na kliničnih znakih in laboratorijskih testih blata. Najpogosteje uporabljeni testi so:

testi, ki zaznajo toksin(a) proizveden s strani C. diff (encimski testi),
molekularni testi (PCR), ki zaznajo gene za toksine,
kombinirani pristopi (npr. GDH test + toksinski test) za večjo natančnost.

Testiranje se običajno opravi le pri simptomatskih bolnikih (driska), ker je prisotnost bakterije brez simptomov (kolonizacija) pogosta in ne zahteva zdravljenja.

Zdravljenje

Raven zdravljenja je odvisna od resnosti bolezni:

Če je možno, prenehajte z antibiotikom, ki je sprožil okužbo.
Prva linija zdravljenja za večino primerov je oralni vancomycin ali fidaxomicin. Fidaxomicin ima prednost v manjšem številu ponovitev pri nekaterih bolnikih.
Metronidazol se danes uporablja manj pogosto in ni več priporočena prva izbira pri zmernih in hudih primerih.
Pri fulminantnih (najhujših) oblikah se vancomycin daje peroralno (ali rektalno, če je ileus) in pogosto v kombinaciji z IV metronidazolom; v skrajnih primerih je lahko potrebna operacija.
Za ponavljajoče se okužbe (recidivi) so zelo učinkovite metode, kot je transplantacija fekalne mikrobiote (FMT), ki obnovi normalno črevesno floro. Obstajajo tudi zdravila kot je bezlotoksumab (protitelesce proti toksinu B), ki lahko znižajo tveganje ponovitve.

Stopnja ponovitev je pomembna: približno 20–30 % bolnikov doživi vsaj en ponovitev po prvi epizodi, in tveganje narašča z nadaljnjimi recidivi.

Preprečevanje

Stroga higiena rok: pranje z vodo in milom je bolj učinkovito proti sporam C. diff kot samo alkoholna razkužila.
Uporaba kontaktnih ukrepov v zdravstvenih ustanovah (rokavice, halje) za bolnike s sumom ali potrjeno okužbo.
Temeljito čiščenje okolja s sporicidnimi sredstvi (npr. raztopine na osnovi klora/bleach).
Antibiotska politika (antimikrobna stewardship) za zmanjšanje nepotrebne uporabe antibiotikov.
Testirajte in zdravite samo simptomatske osebe, da se prepreči nepotrebno zdravljenje kolonizacije.

Zapleti in smotrni ukrepi

Zapleti lahko vključujejo dehidracijo, hudo vnetje črevesja, toksikalen megakolon, perforacijo črevesja in sepsa. Pri hudih simptomih (visoka vročina, močna bolečina v trebuhu, krvava driska, slabšanje zavesti, zmanjšano izločanje urina) je nujno poiskati takojšnjo zdravniško pomoč.

Raziskave in cepiva

Raziskave o cepivih proti C. diff in drugih preventivnih pristopih potekajo. Cilj je zmanjšati pojavnost in predvsem ponovitve okužb.

Če sumite na okužbo s C. diff (npr. driska med ali po jemanju antibiotikov), se posvetujte z zdravnikom — pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko preprečita resne zaplete.

Okužba s C. diff

Najpogostejši simptom okužbe s C. diff je huda driska. Okužba s C. diff lahko povzroči tudi vročino, bolečine v trebuhu, izgubo apetita in slabost.

Nekateri primeri okužbe s C. diff niso zelo resni. V drugih primerih ljudje zelo zbolijo in celo umrejo. Kadar ljudje zaradi okužbe s C. diff doživijo hudo drisko, lahko postanejo zelo dehidrirani (nimajo dovolj tekočine v telesu). To lahko poškoduje ledvice in povzroči odpoved ledvic. Bakterije C. diff lahko tudi naredijo luknjo v črevesju (perforacija), kar je zelo nevarno.

Ko se oseba enkrat okuži s C. diff, lahko okužbo prenese na druge ljudi. C. diff lahko dolgo časa živi na površinah, kot so kljuke vrat, rjuhe in medicinska oprema. Če si oseba z okužbo s C. diff ne očisti rok, lahko bakterijo na svoje roke prenese na druge ljudi.

Kdo se okuži s C. diff?

Okužba s C. diff se običajno pojavi pri ljudeh, ki jemljejo antibiotike. Običajno je črevesje napolnjeno z dobrimi, zdravimi bakterijami. Te zdrave bakterije ohranjajo bakterije C. diff pod nadzorom. Če antibiotična zdravila uničijo zdrave bakterije, lahko bakterije C. diff uidejo nadzoru.

Okužba s C. diff je pogostejša tudi pri:

osebe v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih zdravstvenih ustanovah.
Osebe, stare 65 let ali več.
Ljudje s šibkim imunskim sistemom (v telesu je imunski sistem odgovoren za boj proti boleznim).
Osebe, ki so pravkar prestale operacijo na črevesju.
Ljudje s težavami z debelim črevesjem, kot so vnetne črevesne bolezni ali rak debelega črevesa.
Ljudje, ki jemljejo antacidna zdravila, imenovana zaviralci protonske črpalke. (Ta zdravila povzročajo, da želodec proizvaja manj kisline. Običajno želodčna kislina pomaga nadzorovati bakterije, kot je C. diff.)

Kako se zdravi okužba s C. diff?

Okužbo s C. diff lahko zdravimo z nekaterimi antibiotiki. Vendar je C. diff bakterija, odporna na antibiotike. To pomeni, da veliko antibiotikov ne more uničiti bakterije C. diff. Zaradi tega je okužbo s C. diff zelo težko zdraviti. Pri mnogih ljudeh z okužbo s C. diff pride do ponovitve bolezni (za nekaj časa jim je bolje, nato pa spet zbolijo). To se zgodi približno eni od petih oseb z okužbo s C. diff.

Običajno zdravniki kot prvo zdravljenje okužbe s C. diff poskusijo z antibiotikom metronidazolom. Približno trije od štirih ljudi z okužbo s C. diff se po desetdnevnem jemanju metronidazola izboljšajo. Kadar metronidazol ne pomaga, zdravniki dajejo druge antibiotike, običajno vankomicin ali fidoksamacin.

V hudih primerih okužbe s C. diff, ki se z antibiotiki ne izboljšajo, lahko zdravniki opravijo operacijo in odstranijo dele debelega črevesa.

Presaditev blata, zlasti pri bolnikih s ponavljajočimi se okužbami s C. diff, se je izkazala za učinkovitejšo od peroralnega vankomicina.

Kako lahko preprečimo okužbo s C. diff?

Okužbo s C. diff je običajno mogoče preprečiti. Umivanje rok je eden najboljših načinov za preprečevanje okužbe s C. diff. Če ima oseba na rokah bakterije C. diff, jih lahko uniči z umivanjem rok z milom in vodo. Bakterije C. diff na površinah (kot so kljuke vrat in medicinska oprema) lahko uničimo z belilom. Številne bolnišnice in druge zdravstvene ustanove imajo posebne belilne robčke, ki uničujejo bakterije C. diff. Tudi pranje rjuh in oblačil z belilom in detergentom uniči bakterijo C. diff.

Alkohol ne uničuje bakterije C. diff, zato takojšnje razkužilo za roke in alkoholni robčki ne bodo preprečili širjenja bakterije C. diff.

Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove lahko za preprečevanje širjenja okužbe z virusom C. diff uporabljajo tudi preventivne ukrepe. (Kadar ima bolnik C. diff, lahko zdravstveni delavci preprečijo širjenje bakterije tako, da:

uporaba rokavic in umivanje rok vsakič, ko se dotaknejo bolnika, njegovih stvari ali česar koli v bolnikovi sobi.
čiščenje medicinske opreme s posebnimi belilnimi robčki ob vsaki uporabi.
čiščenje bolnikovih stvari in bolnikove sobe z belilom.
bolnikom z okužbo s C. diff dajo zasebne sobe ali jih namestijo samo z drugimi bolniki z okužbo s C. diff

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Clostridium difficile?

O: Clostridium difficile je vrsta bakterije.

V: Kakšno je drugo ime za Clostridium difficile?

O: Drugo ime za Clostridium difficile je C. diff.

V: Kje lahko C. diff živi v človeškem telesu, ne da bi povzročal težave?

O: C. diff lahko živi v človeškem debelem črevesu, ne da bi povzročal težave.

V: Koliko odraslih ima v debelem črevesu C. diff?

O: Približno 2-5 % odraslih ima C. diff v debelem črevesu.

V: Kaj se zgodi, ko bakterije C. diff v debelem črevesu uidejo nadzoru?

O: Ko bakterije C. diff v debelem črevesu uidejo nadzoru, lahko povzročijo resno bolezen, imenovano kolitis C. diff, ki je vnetje debelega črevesa.

V: Kje je okužba s C. diff vse pogostejša?

O: Okužba s C. diff je vse pogostejša v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih zdravstvenih ustanovah.

V: Koliko ljudi vsako leto umre zaradi okužbe C. diff samo v Združenih državah Amerike?

O: C. diff samo v Združenih državah Amerike letno ubije približno 14 000 ljudi.

Iskati