Črevesna flora
Črevesno floro sestavljajo mikroorganizmi, ki živijo v prebavnem sistemu živali. Je največji rezervoar mikrobov v človeškem mikrobiomu.
Človeško telo, ki ga sestavlja približno 100 trilijonov celic, ima v črevesju približno desetkrat več mikroorganizmov. Metabolične dejavnosti, ki jih opravljajo te bakterije, so podobne dejavnostim organa, zato nekateri črevesno floro imenujejo "pozabljeni organ". Ocenjuje se, da ima ta črevesna flora skupaj približno 100-krat več genov, kot jih je v človeškem genomu.
Bakterije predstavljajo večino flore v debelem črevesu in do 60 % suhe mase blata. V črevesju živi od 300 do 1000 različnih vrst bakterij, po večini jih je približno 500. Vendar pa je verjetno, da 99 % bakterij izvira iz približno 30 ali 40 vrst. Del črevesne flore sestavljajo tudi glive in praživali, vendar je o njihovem delovanju malo znanega.
Raziskave kažejo, da odnos med črevesno floro in človekom ni zgolj komenzalni (neškodljivo sobivanje), temveč simbiotski. Čeprav lahko ljudje preživijo brez črevesne flore, mikroorganizmi opravljajo številne koristne funkcije, kot so fermentacija neuporabljenih energijskih substratov, usposabljanje imunskega sistema, preprečevanje rasti škodljivih, patogenih bakterij, uravnavanje razvoja črevesja, proizvodnja vitaminov za gostitelja (kot sta biotin in vitamin K) in proizvodnja hormonov, ki gostitelja usmerjajo k shranjevanju maščob. Vendar pa lahko nekatere vrste v določenih pogojih povzročijo bolezen, tako da povzročijo okužbo ali povečajo tveganje za nastanek raka pri gostitelju.
Živila, kot so polifenoli, oligosaharidi in polisaharidi, so lahko koristna za dobre bakterije in pomagajo zmanjšati število patogenih vrst človeške črevesne flore.
Več kot 99 % bakterij v črevesju je anaerobnih, vendar je v slepem črevesu velika gostota aerobnih bakterij.
Tradicionalno mnenje je, da noben metazoanski filum ne more razgraditi celuloze s proizvodnjo encima celulaze. Namesto tega imajo rastlinojedi v črevesju mikroorganizme, ki proizvajajo celulazo. To je pomembno, ker je celuloza najpogostejša organska spojina na Zemlji. Približno 33 % vseh rastlinskih snovi je celuloza (vsebnost celuloze v bombažu je 90 %, v lesu pa 40-50 %). Nedavno so se pojavili dokazi, da nekatere živali proizvajajo lastno celulazo. Vprašanje še ni povsem rešeno.
Escherichia coli, ena od številnih vrst bakterij v človeškem črevesju.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je črevesna flora?
O: Črevesno floro sestavljajo mikroorganizmi, ki živijo v prebavnem sistemu živali. Je največji rezervoar mikrobov v človeškem mikrobiomu.
V: Koliko celic je v človeškem telesu?
O: Človeško telo sestavlja približno 100 bilijonov celic.
V: Koliko genov ima črevesna flora v primerjavi s človeškim genomom?
O: Ocenjuje se, da ima črevesna flora skupaj približno 100-krat več genov, kot jih je v človeškem genomu.
V: Kolikšen odstotek suhe mase predstavljajo bakterije v blatu?
O: Bakterije predstavljajo večino flore v debelem črevesu in do 60 % suhe mase blata.
V: Koliko vrst bakterij običajno živi v črevesju posameznika?
O: V črevesju živi od 300 do 1000 različnih vrst, po večini jih je približno 500. Vendar je verjetno, da 99 % bakterij izvira iz približno 30 ali 40 vrst.
V: Kakšno razmerje obstaja med človekom in njegovo črevesno floro?
O: Raziskave kažejo, da odnos med črevesno floro in človekom ni zgolj komenzalni (neškodljivo sobivanje), temveč simbiotski.
V: Kakšne koristi imajo dobre bakterije za ljudi?
O: Čeprav lahko ljudje preživijo tudi brez črevesne flore, ti mikroorganizmi opravljajo številne koristne funkcije, kot so fermentacija neuporabljenih energijskih substratov, usposabljanje imunskega sistema, preprečevanje rasti škodljivih, patogenih bakterij, uravnavanje razvoja črevesja, proizvodnja vitaminov za svoje gostitelje (kot sta biotin in vitamin K) in proizvodnja hormonov, ki svoje gostitelje usmerjajo k shranjevanju maščob.
