Človeški mikrobiom
Človeški mikrobiom (ali človeška mikrobiota) je zbirka mikroorganizmov, ki živijo na nas. Živijo na koži, v slini in ustih, v očeh ter v črevesju in preostalem delu prebavil. Med njimi so bakterije, arheje, glive in enocelični evkarionti ("protozoji"). Vsakdo ima v sebi veliko več teh mikrobov, kot je število človeških celic v telesu. Človeško telo ima približno 100 bilijonov celic, samo v črevesju pa je približno desetkrat več mikroorganizmov.
Mikrobiom je "ekološka skupnost komenzalnih, simbiotskih in patogenih mikroorganizmov, ki si dobesedno delijo naš telesni prostor". Izraz je prvotno uporabil Joshua Lederberg. Menil je, da so mikroorganizmi, ki živijo v človeškem telesu v zdravju in bolezni, pomembni. V številnih znanstvenih člankih se razlikujeta pojma "mikrobiom" in "mikrobiota", ki označujeta bodisi skupne genome mikroorganizmov, ki živijo v okoljski niši, bodisi mikroorganizme same. Vendar sta po prvotnih opredelitvah ta izraza v veliki meri sinonima.
Nekateri od teh organizmov so koristni za ljudi. Vendar večina nima nobenega znanega učinka. So le simbionti: živijo z nami. Tisti, za katere se pričakuje, da bodo prisotni, so člani običajne flore. V normalnih okoliščinah ne povzročajo bolezni, temveč lahko celo pomagajo našemu zdravju. Študije iz leta 2009 so se spraševale, ali je naše zdravje okrnjeno, če zmanjšamo to bioto. To zagotovo velja za črevesno floro.
Čeprav se "flora" nanaša na rastline in ne na bakterije, se izraz "črevesna flora" pogosto uporablja in je biologom znan. "Biota" se nanaša na celotno zbirko organizmov v ekosistemu. Izraz "mikrobiota" je najboljši za bakterije in druge mikroorganizme, nedvomno pa se bo pogosto uporabljal tudi izraz "flora".
Mikrobi, o katerih razpravljamo, so na splošno nepatogeni (ne povzročajo bolezni, razen če rastejo nenormalno); obstajajo v harmoniji in simbiozi s svojimi gostitelji.
Raziskovalci so ugotovili, da večina mikrobov, ki jih najdemo v človeškem telesu, niso bakterije, temveč zelo star razred enoceličnih organizmov, imenovanih arheje. Med njimi so metanogeni, ki proizvajajo metan in lahko povzročajo napenjanje.
Escherichia coli : dolgoletni prebivalec našega črevesja
Staphylococcus aureus, povečava x50.000, slika s transmisijskim elektronskim mikroskopom
Kolonije Yersinia enterocolitica, ki rastejo na XLD agarskih ploščah
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je človeški mikrobiom?
O: Človeški mikrobiom (ali človeška mikrobiota) je zbirka mikroorganizmov, ki živijo na nas, kot so bakterije, arheje, glive in enocelični evkarionti.
V: Koliko celic ima človeško telo?
O: Človeško telo ima približno 100 bilijonov celic.
V: Kaj je Joshua Lederberg koval?
O: Joshua Lederberg je skoval izraz "mikrobiom".
V: Kakšna je razlika med "mikrobiomom" in "mikrobioto"?
O: Na splošno se "mikrobiom" nanaša na skupne genome mikroorganizmov, ki živijo v okoljski niši, medtem ko se "mikrobiota" nanaša na mikroorganizme same.
V: Ali so vsi mikrobi koristni za ljudi?
O: Ne, večina mikrobov nima nobenega znanega učinka in so le simbionti, ki živijo z nami. Tisti, za katere se pričakuje, da so prisotni, so člani normalne flore in ne povzročajo bolezni, razen če rastejo nenormalno.
V: Kaj je črevesna flora?
O: Črevesna flora se nanaša na populacijo mikrobov, ki jih najdemo v človeškem črevesju. Vključuje lahko bakterije, arheje, glive in druge enocelične organizme.
V: Kaj so metanogeni?
O: Metanogeni so vrsta arhej, ki proizvajajo metan in lahko povzročajo napenjanje.
