Pri dializi se za nadomestitev ledvic po odpovedi ledvic uporablja naprava. Beseda dializa izhaja iz grške besede dialusis, pri čemer dia pomeni skozi, lusis pa sproščanje.

Dializo lahko uporabljajo ljudje, ki so zboleli in so za kratek čas izgubili ledvice, ali ljudje, ki nimajo več delujočih ledvic. Namen ledvic je ohranjati ravnovesje vode in mineralov v telesu. Ti minerali vključujejo natrij, kalij, klorid, kalcij, fosfor, magnezij in sulfat. Ledvice iz krvi odstranjujejo tudi vodikove ione. Dializa lahko te odpadne snovi odstrani iz telesa in pomaga ohranjati ravnovesje mineralov.

Vendar so tudi ledvice del endokrinega sistema in proizvajajo eritropoetin in kalcitriol. Dializni aparati ne morejo nadomestiti tega dela delovanja ledvic.

Kaj je dializa in kako deluje

Dializa je medicinski postopek, pri katerem se iz krvi odstranjujejo odpadne snovi, odvečna tekočina in odvečni elektroliti z uporabo polprepustne membrane. Glavna fizikalna načela sta difuzija (premik snovi po koncentracijskem gradientu) in ultrafiltracija (odstranjevanje tekočine zaradi razlike tlakov). Pri hemodializi kri prehaja skozi dializator (umetno ledvico), kjer je ločena od dializnega tekočinskega pretoka; pri peritonealni dializi pa se kot filtrirna membrana uporablja peritonej (notranja plast trebušne votline).

Zakaj je dializa potrebna

  • Akutna odpoved ledvic (prehodna ali življenjsko ogrožajoča): za odstranjevanje strupov, uravnavanje kalija in tekočine.
  • Kronična odpoved ledvic (končna stopnja ledvične bolezni): ko ledvice ne morejo več zadostno odstranjevati odpadkov in nadzorovati elektrolitov in tekočine.
  • Začasna podpora do okrevanja ledvic ali do presaditve ledvice.

Vrste dialize

Hemodializa (HD)

  • Poteče v dializnem centru ali doma z namenskim aparatom. Kri se dovaja iz telesa skozi vaskularni dostop v dializator, kjer se očisti in vrne v telo.
  • Običajen režim za kronične bolnike: približno 3-krat tedensko po 3–5 ur, odvisno od ostanka ledvične funkcije in kliničnega stanja.

Peritonealna dializa (PD)

  • Uporablja trebušno opno (peritonej) kot filtrirno površino. V trebuh se vbrizga dializna tekočina, po določenem času se izplakne skupaj z odpadnimi snovmi in tekočino.
  • Oblike: CAPD (kontinuirana ambulantna PD, menjava večkrat dnevno) in APD (avtomatizirana PD ponoči z napravo).
  • Pogosto primerna za bolnike, ki želijo več svobode ali imajo težave z vaskularnim dostopom.

Dostop do krvnega obtoka

Pri hemodializi je potreben trajen ali začasen dostop:

  • Arteriovenska fistula (prva izbira): kirurško povezana arterija in vena, traja dolgo in ima manj zapletov.
  • Arteriovenski graft: sintetični prevodnik med arterijo in veno, uporablja se, če fistule ni mogoče ustvariti.
  • Centralni venski kateter: začasen dostop (hitro vzpostavitev), vendar ima večjo verjetnost okužb in zapletov.

Kaj dializa ne more nadomestiti

Dializni aparati dobro odstranjujejo manjše topne odpadne snovi in presežno tekočino, vendar ne morejo popolnoma nadomestiti vseh funkcij ledvic. Kot je že omenjeno, so ledvice del endokrinega sistema in proizvajajo eritropoetin (spodbuja nastanek rdečih krvničk) in kalcitriol (aktivna oblika vitamina D, pomembna za presnovo kalcija in fosforja). Te funkcije običajno nadomeščamo z zdravili (eritropoetini, aktivnimi oblikami vitamina D) in dodatki. Prav tako je odstranjevanje nekaterih srednje velikih molekul in močno vezanih toksinov manj učinkovito kot pri zdravih ledvicah.

Možni zapleti in omejitve

  • Neprijetnosti in utrujenost med ali po sejah (hipotenzija, krči).
  • Okužbe dostopa (posebno pri katetrih), tromboze fistule ali grafta.
  • Dializna disequilibrium sindrom pri začetku zdravljenja (glavobol, slabost, zmedenost).
  • Omejena odstranitev fosforja — pogosto je potrebna dieta in fosfatni vezovalci.
  • Anemija zaradi pomanjkanja eritropoetina (zdravimo z zdravili in železom).
  • Dolgoročne omejitve kakovosti življenja; dializa zahteva prilagoditve prehrane, tekočin in življenjskega sloga.

Življenje z dializo in druge možnosti

Dializa omogoča preživetje in večino osnovnih homeostatskih funkcij, vendar zahteva redno zdravljenje, spremljanje laboratorijskih vrednosti in upoštevanje prehranskih omejitev (omejitev tekočin, kalija, fosforja in natrija). Pogosto je del zdravljenja tudi nadomeščanje eritropoetina, jemanje aktivnih oblik vitamina D in kontrola krvnega tlaka.

Presaditev ledvice ostaja najboljša dolgotrajna rešitev za primer kronične odpovedi ledvic, saj lahko povrne več funkcij ledvic in običajno izboljša kakovost življenja. Če presaditev ni mogoča ali je zavrnjena, je dializa stalna alternativa. V nekaterih primerih, pri zelo slabem splošnem stanju, se izbira konservativno (paliativno) zdravljenje brez dialize.

Zaključek

Dializa je življenjsko pomembna terapija za ljudi z odpovedjo ledvic. Omogoča odstranitev odpadnih snovi in odvečne tekočine ter uravnavanje elektrolitov, vendar ne more v celoti nadomestiti vseh ledvičnih funkcij, zlasti endokrinega delovanja. Izbira vrste dialize, čas in način zdravljenja sta odvisna od kliničnega stanja, življenjskega sloga in drugih zdravstvenih dejavnikov; o možnosti presaditve ali alternativah pa se posvetujte z nefrologom.