Rak dvanajstnika (duodenalni rak): vzroki, simptomi in zdravljenje

Rak dvanajstnika: simptomi, vzroki in sodobno zdravljenje — prepoznajte tveganja (FAP, Crohn, celiakija) ter možnosti diagnostike in terapije za zgodnje odkrivanje.

Avtor: Leandro Alegsa

Rak dvanajstnika je vrsta raka tankega črevesa. Je nekaj podobnega kot rak želodca in rak debelega črevesa. Dejavniki tveganja za nastanek tega raka so družinska adenomatozna polipoza (FAP), Gardnerjev sindrom, Lynchev sindrom, sindrom Muir-Torre, celiakija, Puetz-Jeghers, Crohnova bolezen in sindrom juvenilne polipoze.

Dvanajstnik je prvi del tankega črevesa. Nahaja se med želodcem in jejunumom. Ko se hrana združi z želodčno kislino, se spusti v dvanajstnik, kjer se pomeša z žolčem iz žolčnika in prebavnimi sokovi iz trebušne slinavke.

Kaj je rak dvanajstnika in katere vrste poznamo?

Večina malignih tumorjev dvanajstnika so adenokarcinomi, ki izvirajo iz žleznega epitelija sluznice. Poleg adenokarcinomov se v dvanajstniku lahko pojavijo tudi:

  • nevroendokrini tumorji (karcinoidi),
  • gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST),
  • limfomi,
  • metastaze iz drugih organov.

Vrsta tumorja vpliva na izbiro zdravljenja in napoved (prognozo).

Vzroki in dejavniki tveganja

Rak dvanajstnika je redek. Glavni dejavniki tveganja vključujejo genetske in kronične vnetne bolezni ter spremembe v sluznici dvanajstnika:

  • Dedni sindromi: familialna adenomatozna polipoza (FAP), Gardnerjev sindrom, Lynchev sindrom, Muir-Torre in Puetz-Jeghers močno povečajo tveganje; bolniki z temi sindromi potrebujejo redno spremljanje in genetsko svetovanje.
  • Celiakija: dolgotrajna, neozdravljena celiakija lahko poveča tveganje za malignosti v tankem črevesu, vključno z dvanajstnikom.
  • Vnetne bolezni: Crohnova bolezen lahko povzroči kronično vnetje in sčasoma povečano tveganje za razvoj tumorjev.
  • Polipi: velik ali displastičen polip v dvanajstniku lahko napreduje v raka.
  • Drugi dejavniki: starost (pogosteje pri starejših), kajenje, dolgotrajna izpostavljenost določenim kemikalijam in nekatera prehranska tveganja.

Simptomi

Simptomi so pogosto neznačilni in se lahko dolgo razvijajo, zaradi česar je diagnoza v zgodnjih stadijih težavna. Najpogostejši znaki so:

  • epigastrična ali obročna bolečina v trebuhu,
  • slabost in bruhanje (posebno pri zapori dvanajstnika),
  • prenasičenost po obroku ali izguba apetita,
  • nepojasnjena izguba telesne teže,
  • krvavitve iz prebavil, ki se pokažejo kot temna blata (melena) ali slabokrvnost (anemija),
  • zlatenica (rumena koža/bele oči) če tumor pritiska na žolčevode,
  • palpabilna masa ali občutek polnosti v trebuhu v napredovalih primerih.

Diagnostika

Pri sumu na raka dvanajstnika zdravnik običajno predlaga več preiskav:

  • Endoskopija (gastroskopija): omogoča neposreden pogled v dvanajstnik in jemanje biopsij (tkivnih vzorcev) za histološko potrditev.
  • Endoskopska ultrasonografija (EUS): pomaga oceniti globino prodora tumorja in vključenost okoliških bezgavk.
  • Radiološke preiskave: CT trebuha in medenice za odkrivanje razširjenosti disease ter iskanje metastaz; MR in MRCP (za oceno žolčnih poti) so koristni pri sumu na žolčno obstrukcijo.
  • Laboratorijske preiskave: krvna slika (anemija), jeterni testi, tumorji markerji (vendar so ti nepraviloma manj specifični).
  • Biopsija: histološka preiskava je odločilna za vrsto in stopnjo tumorja.

Zdravljenje

Izbira zdravljenja je odvisna od vrste tumorja, velikosti, lege in razširjenosti bolezni:

  • Kirurški poseg: je najpogostejša in pogosto kurativna možnost pri lokaliziranih adenokarcinomih. Odvisno od lege je to lahko segmentna resekcija dvanajstnika ali bolj obsežna operacija (npr. pankreatikoduodenektomija/Whippleov poseg), če je tumor blizu glavnih struktur (pankreasa ali žolčnih poti).
  • Endoskopske tehnike: za zelo zgodnje, površinske lezije je možna endoskopska mucozna resekcija ali endoskopska submukozna disekcija.
  • Radioterapija in kemoterapija: lahko se uporabljata kot dodatna (adjuvantna) terapija po operaciji, kot neoadjuvantna terapija (pred operacijo) ali kot paliativna terapija pri napredovali bolezni. Izbira protokola je odvisna od histološke vrste in kliničnega stanja.
  • Tarčna in imunoterapija: v nekaterih primerih, zlasti pri metastatskih tumorjih z določenimi molekularnimi značilnostmi, so na voljo tarčne ali imunoterapevtske opcije — odločitve pa sprejema multidisciplinarna onkološka ekipa.
  • Paliativne metode: za lajšanje simptomov obstrukcije ali žolčne zastojnosti se lahko uporabijo endoskopski ali radiološki stenti, občasno paliativna obsevanja ali kemoterapija za zmanjšanje tumorja.
  • Nega in podpora: vključuje nutricionistično podporo, obravnavo bolečine in psihološko svetovanje.

Napoved (prognoza) in spremljanje

Napoved je odvisna od stadija ob diagnozi. Zgodnje odkriti tumorji, ki jih je mogoče popolnoma kirurško odstraniti, imajo boljšo prognozo. Napredovali ali metastatski primeri imajo slabšo prognozo. Redno spremljanje po zdravljenju običajno vključuje:

  • kontrolne endoskopije in/ali slikovne preiskave (CT/MR) v določenih intervalih,
  • laboratorijske preiskave za spremljanje delovanja jeter in morebitnih tumornih markerjev,
  • oceno prehranskega stanja in podporo, kjer je potrebna.

Preprečevanje in genetsko svetovanje

Popolnega preprečevanja raka dvanajstnika ni, vendar lahko tveganje zmanjšamo ali zgodnje odkrivanje izboljšamo z naslednjimi ukrepi:

  • redno spremljanje pri osebah z dednimi sindromi (FAP, Lynch itd.) in pri tistih z velikimi polipi,
  • ustrezno obvladovanje kroničnih bolezni kot sta celiakija in Crohnova bolezen,
  • opustitev kajenja in zdrav življenjski slog,
  • genetsko svetovanje in testiranje za tiste z družinsko anamnezo dednih polipoznih ali drugih sindromov raka.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Ob vztrajanju bolečin v trebuhu, izgubi apetita, nenamerni izgubi teže, trajni slabosti ali bruhanju, znakov krvavitve iz prebavil (temna blata, krvav bruh) ali pojavu zlatenice je priporočljivo čim prej obiskati zdravnika. Z zgodnjo diagnostiko se možnosti uspešnega zdravljenja povečajo.

Če imate dejavnike tveganja ali družinsko anamnezo sosednjih bolezni (npr. FAP ali Lynch), se posvetujte z gastroenterologom ali genskim svetovalcem o primernem presejanju in spremljanju.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je rak dvanajstnika?


O: Rak dvanajstnika je vrsta raka, ki se pojavi v tankem črevesu, natančneje v dvanajstniku, ki je prvi del tankega črevesa.

V: Kateri so dejavniki tveganja za nastanek raka dvanajstnika?


O: Dejavniki tveganja za raka dvanajstnika so družinska adenomatozna polipoza (FAP), Gardnerjev sindrom, Lynchev sindrom, sindrom Muir-Torre, celiakija, Puetz-Jeghers, Crohnova bolezen in sindrom mladostniške polipoze.

V: V čem je rak dvanajstnika podoben raku želodca in raku debelega črevesa?


O: Rak dvanajstnika je podoben raku želodca in raku debelega črevesa in danke, saj gre za vse vrste raka, ki prizadenejo prebavni sistem.

V: Kje v prebavnem sistemu se nahaja dvanajstnik?


O: Dvanajstnik se nahaja med želodcem in jejunumom v tankem črevesu.

V: Kaj se med prebavo dogaja v dvanajstniku?


O: Ko se hrana združi z želodčno kislino, vstopi v dvanajstnik, kjer se pomeša z žolčem iz žolčnika in prebavnimi sokovi iz trebušne slinavke.

V: Kaj je družinska adenomatozna polipoza?


O: Družinska adenomatozna polipoza (FAP) je genetska bolezen, ki povzroča razvoj številnih polipov v debelem črevesu in danki. Je tudi dejavnik tveganja za nastanek raka dvanajstnika.

V: Kaj je celiakija?


O: Celiakija je bolezen, pri kateri tanko črevo ne more pravilno prebavljati glutena. Je tudi dejavnik tveganja za nastanek raka dvanajstnika.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3