Trebušna slinavka (pankreas): vloga, Langerhansovi otočki in sladkorna bolezen
Trebušna slinavka (pankreas): vloga v prebavi in endokrinem sistemu, Langerhansovi otočki ter povezava s sladkorno boleznijo — preberite vzroke, simptome in sodobne možnosti zdravljenja.
Trebušna slinavka je pomemben notranji organ, ki ima dvojno vlogo: proizvaja encime za prebavo (eksokrina funkcija) in izloča hormone, ki uravnavajo presnovo (endokrina funkcija). Pankreas pomaga razgraditi ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine. Nahaja se za želodcem, v zgornjem delu trebuha, običajno nekoliko bolj na levi strani telesa.
Zgradba in položaj
Trebušna slinavka je dolgo, plosko tkivo, ki ga običajno delimo na glavo, telo in rep. Leži retroperitonealno (za trebušno votlino) in je tesno povezana z dvanajsternikom. Večina tkiva (približno 98–99 %) je sestavljena iz eksokrinih celic, preostali majhen delež (približno 1–2 %) predstavljajo Langerhansovi otočki, ki skrbijo za izločanje hormonov.
Izločanje encimov — eksokrina vloga
Eksokrini del pankreasa proizvaja prebavne encime in bikarbonatno izločilo, ki se preko izvodil poveže z dvanajsternikom. Glavni encimi vključujejo:
- Amilaza — razgrajuje škrobe (ogljikove hidrate).
- Lipaza — razgrajuje maščobe na maščobne kisline in monoacilglicerole.
- Proteolitični encimi (npr. tripsinogen, chymotrypsinogen) — razgrajujejo beljakovine; aktivirajo se v dvanajsterniku.
Izločanje encimov je prilagojeno vnosu hrane in ga neposredno ali posredno uravnavajo živčni in hormonski signali (npr. hormoni iz želodca in črevesja). Bikarbonat iz izvodil nevtralizira kislino iz želodca in omogoča delovanje prebavnih encimov v alkalnem okolju.
Langerhansovi otočki — endokrina vloga
Endokrini del trebušne slinavke sestavljajo Langerhansovi otočki, ki izločajo hormone neposredno v kri in tako uravnavajo raven glukoze in druge presnovne procese. Otočki vsebujejo različne vrste celic:
- Beta (β) celice — proizvajajo insulin, hormon, ki znižuje krvno glukozo tako, da spodbuja vstop glukoze v mišice, maščobno tkivo in jetra ter spodbuja njeno shranjevanje kot glikogen.
- Alfa (α) celice — proizvajajo glukagon, hormon, ki poveča raven glukoze v krvi z razgradnjo glikogena v jetrih in pospeševanjem glukoneogeneze.
- Delta (δ) celice — proizvajajo somatostatin, ki zavira izločanje insulina in glukagona ter deluje tudi na prebavni sistem.
- PP-celice (F-celice) — proizvajajo pankreasni polipeptid, ki vpliva na apetit in uravnava prebavno izločanje.
- V nekaterih otočkih so tudi redkejše epsilon-celice, ki proizvajajo grelin.
Delovanje Langerhansovih otočkov je dinamično: celice spremljajo raven glukoze in drugih snovi v krvi ter prilagajajo izločanje hormonov. Poleg tega delovanje vplivajo živčni impulzi in hormoni iz prebavnega trakta (npr. inkretini GLP‑1 in GIP).
Sladkorna bolezen (diabetes) in vloga pankreasa
Če Langerhansovi otočki prenehajo pravilno delovati ali se zmanjša njihovo število, se lahko razvije sladkorna bolezen. Glavni obliki sta:
- Diabetes tip 1 — avtoimunsko uničenje β‑celic, kar povzroči popolno pomanjkanje insulina; zdravljenje temelji predvsem na zunanjem dajanju insulina.
- Diabetes tip 2 — kombinacija inzulinske rezistence v tkivih in relativnega pomanjkanja insulina; zdravljenje vključuje spremembe življenjskega sloga, peroralna zdravila in/ali insulin po potrebi.
Diagnoza sladkorne bolezni temelji na meritvah krvnega sladkorja (na tešče, po obroku) in na vrednosti HbA1c. Če ni ustreznega nadzora krvnega sladkorja, lahko pride do kroničnih zapletov (poškodbe živcev, ledvic, oči, žil).
Zdravniki eksperimentirajo z odvzemom celic Langerhansovih otočkov iz telesa darovalca in njihovo vstavitvijo v trebušno slinavko osebe s sladkorno boleznijo, da bi ta oseba ozdravela. Takšne metode vključujejo:
- presaditev otočkov (islet transplantation) — lahko obnovi proizvodnjo insulina, vendar zahteva imunodepresijo in so omejitve zaradi pomanjkanja darovalcev;
- celične terapije in raziskave s stem celicami — cilj je pridobiti funkcionalne β‑celice brez potrebe po dolgotrajni imunosupresiji;
- encapsulacija otočkov in druge tehnologije — poskušajo zaščititi presajene celice pred imunskim napadom.
Bolezni trebušne slinavke — kratki pregled
- Akutni pankreatitis — nenadno vnetje, pogosto povzročen z žolčnimi kamni ali prekomernim uživanjem alkohola; simptomi vključujejo močno bolečino v trebuhu, slabost in povišane vrednosti amilaze in lipaze.
- Kronični pankreatitis — dolgotrajno vnetje, ki vodi v trajno izgubo funkcije; lahko povzroči težave s prebavo (steatoreja) in razvoj sladkorne bolezni.
- Rak trebušne slinavke — najpogosteje adenokarcinom iz eksokrinih celic; pogosto se diagnosticira pozno zaradi nejasnih simptomov (bolečina, izguba teže, zlatenica pri tumorju glave pankreasa), zato je prognoza pogosto slabša.
Kako se diagnosticira in zdravi motnje pankreasa
Pri sumu na bolezni pankreasa zdravniki uporabljajo krvne preiskave (npr. amilaza, lipaza, glukoza, HbA1c), slikovne metode (ultrazvok, CT, MRI, endoskopska ultrasonografija) in v nekaterih primerih biopsijo ali endoskopske posege. Zdravljenje je odvisno od bolezni:
- akutni pankreatitis — oskrba na intenzivni negi, hidracija, včasih kirurški poseg ali endoskopsko odstranjevanje vzrokov (npr. žolčnih kamnov);
- kronični pankreatitis — nadomeščanje prebavnih encimov, bolečinsko zdravljenje, upravljanje sladkorne bolezni;
- rak pankreasa — zdravljenje vključuje operacijo (če je mogoče), kemoterapijo in radioterapijo;
- sladkorna bolezen — zdravila, insulin, spremembe prehrane in življenjskega sloga; napredne metode vključujejo presaditve ali raziskovalne celicne terapije.
Trebušna slinavka je torej ključen organ za prebavo in presnovo. Njena pravilna funkcija je nujna za presnovo hranil in vzdrževanje stabilne ravni glukoze v krvi; motnje v delovanju lahko vodijo do hudih bolezni, zato je zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje pomembno.

Lokacija trebušne slinavke
Hormoni
Te hormone sprošča trebušna slinavka:
- Inzulin (ki zmanjšuje količino glukoze ali sladkorja v krvi)
- glukagon (ki poveča količino glukoze v krvi)
- Somatostatin (ki zmanjšuje proizvodnjo inzulina in glukagona)
Prebavni encimi
Trebušna slinavka sprošča veliko različnih encimov, ki pomagajo pri prebavi:
- Lipaza (ki razgrajuje maščobe)
- amilaza (ki razgrajuje ogljikove hidrate)
- tripsinogen in himotripsin (ki razgrajujeta beljakovine).
- Erepsin, ki peptone razgrajuje v aminokisline.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšna je vloga trebušne slinavke v telesu?
O: Trebušna slinavka proizvaja encime in hormone, ki pomagajo pri prebavi in razgradnji ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
V: Kje v človeškem telesu se nahaja trebušna slinavka?
O: Trebušna slinavka se nahaja za želodcem in na levi strani človeškega telesa.
V: Kaj so Langerhansovi otočki?
O: Langerhansovi otočki so del trebušne slinavke, ki proizvaja hormone za uravnavanje kemične sestave krvi.
V: Koliko odstotkov vseh celic v trebušni slinavki predstavljajo Langerhansovi otočki?
O: Langerhansovi otočki predstavljajo le 2 % vseh celic v trebušni slinavki.
V: Kaj se zgodi, če Langerhansovi otočki prenehajo delovati?
O: Če Langerhansovi otočki prenehajo delovati, to privede do sladkorne bolezni, pri kateri telo ne more uravnavati ravni sladkorja v krvi.
V: Kako zdravniki zdravijo sladkorno bolezen, ki jo povzroči odpoved Langerhansovih otočkov?
O: Zdravniki lahko vzamejo celice Langerhansovih otočkov iz telesa darovalca in jih presadijo v trebušno slinavko osebe s sladkorno boleznijo, da se ta pozdravi.
V: Katerim telesnim sistemom pripada trebušna slinavka?
O: Trebušna slinavka pripada dvema telesnima sistemoma: prebavnemu sistemu zaradi svoje vloge pri razgradnji hranil in endokrinemu sistemu zaradi proizvodnje hormonov.
Iskati